Pariz je le kratek skok s TGV-jem oddaljen od Zeneve (3ure in pol, pol ducata vlakov na dan, ah, kdaj bo kaj takega iz Zeneve na juzno stran Alp…), tako da ni bilo izgovorov, da bi ne sel na konferenco/workshop z vabljivim imenom “Tango in Paris”. Se posebno, ker je bila najavljena objava novih eksperimentalnih podatkov iz merjenja kozmicnih zarkov. Podatke je sicer kolaboracija Fermi razkrila ze v soboto na APS meetingu v Denverju, a transparence niso bile na voljo (ceprav so po emailih zacele kroziti gif slike kljucne transparence), medtem ko je ATIC razkril svoje nove podatke ravno v Parizu. Kolaboracija PAMELA (le odkod ta inventivna imena?) ni pokazala novih podatkov, jih pa bodo naslednji teden. Poplava podatkov pomeni neprespane noci teoretikom, ki se trudijo vse skupaj pojasniti. Do sedaj je ta teden videl le okoli pet clankov, a kot pravijo, noc je se mlada…
In zakaj je to zanimivo? Nekaj sem ze pisal v prejsnjih postih (tu in tu), a da ne bom dolgovezil – kar vidijo v teh eksperimentih bi lahko bilo prvo odkritje lastnosti temne snovi (razen gravitacijskega privlaka). Eksperimenti vidijo vec elektronov in pozitronov v kozmicnih zarkih kot bi jih pricakovali. Odkar so objavili prve rezultate lani poleti in jeseni so seveda astrofiziki postali bolj inventivni, tako da je mogoce, da je presezek elektronov in pozitronov astrofizikalnega izvora. Kaj je res – temna snov ali “plain vanilla” astrofizika? Prihodnji eksperimenti bodo povedali, medtem pa pridno na delo s tem, kar imamo.
