Danes zjutraj sem med drugimi novicami zasledil povzetek zanimive sociološke raziskave Josepha C. Hermanowicza o kariernem razvoju in zadovoljstvu fizikov na različnih univerzah v ZDA. Originalni sestavek, katerega branje toplo priporočam, je moč najti na strani physicsworld.com, zato naj izpostavim le par morda najzanimivejših izsledkov.
Avtor je univerze pod drobnogledom v grobem razdelil na tri skupine:
- elitne univerze, ki povdarjajo predvsem raziskovalno vlogo njihovih predavateljev
- pluralne univerze, kjer naj bi bili raziskovalna in predavateljska vloga uravnoteženi
- ‘skupnostne’ (ang. communitarian) univerze, kjer je povdarek predvsem na predavateljski vlogi zaposlenih
Preko mnogih intervjujev, ki jih je v razmaku desetih let opravil s fiziki na različnih stopnjah njihovih karier (ob pričetku redne zaposlitve, nekje v sredini kariere, ob njenem koncu ter po upokojitvi) je izluščil nekaj poglavitnih značilnosti.
Fiziki na elitnih univerzah so ob pričetku kariere izražali večjo mero nezadovoljstva nad celotnim akademskim procesom, potem pa se je njihov optimizem glede raziskovalnega dela in lastnih dosežkov tekom kariere vseskozi povečeval. Hkrati se je znanstvena produktivnost te skupine skozi leta ohranjala in celo večala. Med fiziki na pluralnih univerzah je prihajalo do precejšnjih razhajanj, pogosto je bil po zelo optimističnem začetku viden upad produktivnosti in entuziazma proti sredini karierne poti. Mnogi so na tej točki izražali precejšnje razočaranje in dvome v celoten sistem ter lasten doprinos k znanosti. Še huje je s tretjo skupino, kjer sta raziskovalna dejavnost in celo sledenje razvoju področja praviloma popolnoma zastala.
Morda še najbolj zanimivi in presenetljivi pa so zaključki ob izteku karier različnih skupin, saj se trendi popolnoma obrnejo. Velika pričakovanja in ambicije ‘elitistov’ večinoma ostanejo neizpolnjena, kar jih vodi v dvome o smiselnosti njihove karierne izbire. Po drugi strani pa ob upokojitvi zadovoljstvo ostalih dveh skupin močno naraste in je celo največje pri predavateljih na skupnostnih univerzah, brez znanstvenega udejstvovanja.
Meni je dalo tole kar malce za premislit lastne izbire in ambicije, pa tudi status slovenskih visokošolskih institucij v tem pogledu. Kakšna so kaj mnenja ostalih blogerjev, še posebej iz drugih področij?
-
Mislim, da FMF univerze v Ljubljani zeli biti elitna, je pa nekje med pluralno in komunitarno (kar je jasno po pedagoski obveznosti). Veliko ljudi ne neha raziskovati v bistvu le zato, ker je cez cesto IJS, na katerem sedijo konkurentje z vec casa.