Grenkoba je prispodoba za nekaj slabega ali žalostnega. Grenkega življenja in grenkih izkušenj si nič kaj ne želimo, kljub temu pa so grenke pijače med ljudmi zelo priljubljene. Tako poznamo encijanovo žganje, ki ga naredimo z namakanjem korenin rumenega svišča (Gentiana lutea) v žganju; pelinkovec in vermut sta s pelinom (Artemisia absinthium) aromatizirani desertni vini, cynar je grenak liker iz artičoke (Cynara scolymus), ter švedska grenčica, ki jo pripravljamo iz zmesi različnih grenkih in aromatičnih rastlin.
Grenčico lahko uvrščamo med alkoholne pijače ali pa med zdravila. Dobimo jo brez recepta v lekarnah, pa tudi v prosti prodaji, v lokalih in pri vsaki boljši gospodinji. Tudi sami si lahko pripravimo svojo lastno grenčico po svojem okusu. Poleg etanola so glavna sestavina grenčic grenčine (grenke snovi) in aromatične snovi (eterična olja). Na organizem delujejo grenčine preko okušalnih čutnic v ustih, drugih neposrednih učinkov na telo pa nimajo. Pri bolnem in oslabelem človeku, ki nima apetita, grenčine vzbudijo tek in mu tako preko zaužite hrane pomagajo do zdravja. Ker zbujajo tek, jih farmacevti uvrščamo med krepčila (tonike). Tudi eterična olja v grenčici vzbujajo tek in tako še ojačajo učinek grenčin, imajo pa še druge koristne učinke: razkužujejo, odganjajo črevesne zajedalce, odganjajo vetrove, pomirjajo, itd. Zaradi vseh naštetih učinkov lahko občasno pred jedjo (kot aperitiv) uživamo grenčico tudi zdravi ljudje.
Kako pa si sami pripravimo grenčico? Za 2 litra grenčice potrebujemo 40 g posušenih rastlin z grenčinami npr. zel pelina (Artemisiae herba), zel rmana (Millefolii herba), koreniko kolmeža (Calami rhizoma), korenino rumenega svišča (košutnika, Gentianae radix (svišči so v Sloveniji zaščiteni!)). Potrebujemo prav toliko posušenih rastlin z eteričnimi olji (listi mete (Menthae folium), listi melise (Melissae folium), zel dobre misli (Origani herba), zel materine dušice (Thymi serpylli herba); 20 dag sladkorja, 1 liter 70% alkohola in 1 liter čiste vode. Posušene rastline z eteričnimi olji namočimo v 7 dl 70% alkohola, rastline z grenčinami (razen pelina) pa v 7 dl razredčenega alkohola, ki ga pripravimo tako, da zmešamo 3 dl 70% alkohola in 4 dl vode. Oboje pustimo namakati preko noči. Zjutraj v 3 dl vode skuhamo pelinov čaj. V preostalo vodo vsujemo sladkor in skuhamo sirup. Rastline, ki so se namakale preko noči precedimo, nato oba alkoholna izvlečka zmešamo ter jima dodamo še ohlajen pelinov čaj in ohlajen sirup. Vse skupaj nalijemo v steklenice, ki jih moramo nekaj dni pustiti pri miru, da se iz grenčice izloči in posede usedlina. Po nekaj dneh grenčico previdno prelijemo v sveže steklenice, da tako odstranimo usedlino.
Pelina ne smemo namakati v alkoholu skupaj z ostalimi rastlinami, ker bi se tako iz njega izločila tudi strupena snov tujon. Tujon ni topen v vodi, zato ne prehaja vanjo, ko skuhamo pelinov čaj, v vodo pa preidejo samo grenčine in aromatične snovi.
Okus grenčice lahko po želji prilagodimo, tako da uporabimo različne količine sladkorja in različne rastline. Poleg omenjenih rastlin, ki uspevajo pri nas, proizvajalci grenčic uporabljajo še druge rastline, kot so npr. klinčki (Caryophylli flos) in pomarančne lupine (Aurantii pericarpium) in druge, ki pa so njihova skrbno varovana skrivnost.
Namesto 70% alkohola lahko za pripravo grenčice uporabimo tudi močno domače žganje, ki običajno vsebuje okoli 40% alkohola. V tem primeru uporabimo ustrezno večjo količino žganja in mu dodajamo manj vode. Za izdelavo grenčice je primerno le žganje, ki samo po sebi nima izrazitega okusa. V nasprotnem primeru lahko priokus žganja pokvari okus grenčice.
Za konec povejmo še, za koga grenčica ni primerna. Ker spodbuja izločanje prebavnih sokov, se jo morajo izogibati ljudje z občutljivim želodcem, s preveč kisline in tisti z rano na želodcu. Zaradi visoke vsebnosti alkohola (ponavadi okoli 32%) ni primerna za otroke, pa tudi odrasli morajo poznati svojo mejo.
