Da, tudi to je mogoče. 150 let po izdaji Darwinovega zarisa evolucijskega razvoja človeka v knjigi “Origin of species“, je evolucijska teorija zopet pod udarom v eni tehnološko najrazvitejših držav, ZDA. Vse skupaj je sicer kolikor toliko naravoslovno izobraženemu posamezniku skrajno smešno, a kaj ko stereotipna teza o nerazgledanem Američanu očitno še kako drži, saj je uspelo krščanski desnici zopet razplamteti razpravo o izvoru človeka. Zadnjo, najbolj prefinjeno različico napadov na evolucijsko teorijo tako predstavlja gibanje, ki promovira inteligentni načrt. Tezi zagovornikov inteligentnega načrta sta predvsem dve: da je nemogoče, da bi tako kompleksni sistemi kot so npr. oko ali uho lahko nastali po naključju, ter da v znanstvenih dokazih za evolucijo zevajo luknje.
Po prepričanju zagovornikov inteligentnega načrta, tako na primer oko nikakor ne more biti posledica slučajnih mutacij. Res je sicer, da ujeda z ostrejšim vidom lažje ujame plen in tako z večjo verjetnostjo preživi ter ima potomce, vendar pa, od kod je prišlo prvo oko? Le kako lahko proces nenehnih majhnih izboljšav pripelje do tako kompeksnega organa in vseh njegovih sestavnih delov- zenice, očesne leče, za svetlobo občutljive čutnice, ter jih poveže v celoto, ki tudi deluje? Oziroma z besedami Michaela Beheja, avtorja knjige Darwinova črna skrinja, “”Ni naključje, da je oko podobno kameri. In kamero takoj vsak razpozna kot aparat, ki ga je nekdo načrtoval.“ Od tu potem seveda obstaja le en logični sklep – da je tudi oko nekdo načrtoval.
Verjetno bi vsak študent biologije zlahka zavrnil takšno naivno argumentacijo, saj si je prav lahko predstavljati, kako naključna mutacija, ki morda pripelje do skupka na svetlobo občutljivih celic, pomaga primitivnemu organizmu razločiti dan od noči. Prav tako je povsem sprejemljivo, da lahko druga mutacija ukrivi skupek celic v konkavno obliko, tako da lahko organizem razloči iz katere smeri svetloba ali senca prihaja – kar seveda pripomore pri preživetju organizmov z mutacijo, saj jim z večjo verjetnostjo uspe ubežati plenilcem. Kompleksni končni izdelek-oko, seveda nastane kot posledica večjega števila z dodatnimi prednostmi, ki jih prinaša izboljšan vid.
Inteligentni načrt je le zadnji in najbolj prefinjen poskus diskreditacije evolucije, ki po mnenju mnogih Američanov pušča premalo možnosti za izdatnejšo vlogo Boga pri kreaciji človeka. Zgodnejši napadi na evolucijo so bili v primerjavi s tem sorazmerno grobi. Zvezna država Tennessee je tako recimo v začetku prejšnjega stoletja kar prepovedala učenje evolucije in l. 1925 na slavnem “opičjem procesu” potem tudi obsodila učitelja Johna Scopesa zaradi kršenja prepovedi. V prvi polovici 20. stoletja sta poleg Tennesseeja še dve zvezni državi, Florida in Oklahoma, imeli v veljavi zakone, ki so onemogočali ali omejevali učenje evolucije. Ko je vrhovno sodišče ZDA l. 1968 razveljavilo tovrstno zakonodajo, so se nekatere od zveznih držav oprijele drugačne taktike – zahtevale so, da “kreacionistično znanost”poučujejo vzporedno z evolucijo. Vrhovno sodišče je v razsodbah l. 1982 in 1987 nato končalo tudi te poskuse. Po razsodbi je namreč učenje kreacionizma v javnih šolah, tudi če je to le dodatek k evolucijski teoriji, kršitev prvega amandmaja, ki zahteva ločitev cerkve od države. No, ob tej razsodbi je ločeno mnenje podal eden od sodnikov, Antonin Scalia, v katerem lahko preberemo, da so krščanski fundamentalisti povsem upravičeni do tega, da kot posvetno stvar v šolah zahtevajo predstavitev tistih znanstvenih dokazov, ki govorijo proti evoluciji.
Tega mnenja, da namreč ni protiustavno zahtevati predstavitev morebitnih znanstvenih dokazov o luknjah v teoriji evolucije, se je oprijelo gibanje inteligentnega načrta. Kar je morda presenetljivo z evropskega stališča je dejstvo, da je motor gibanja čudna mešanica zelo vernih kristjanov, ki so hkrati tudi znanstveniki, inžinirji, teologi ali filozofi. Ti o domnevnih šibkih točkah evolucije pišejo članke, knjige in organizirajo simpozije. Zbrani so okoli Centra za znanost in kulturo pri konzervativnem Discovery Institute, ki so ga ustanovili v Seattlu l. 1990. Vse od ustanovitve jim je uspelo z raznimi taktikami kaj uspešno promovirati svoje ideje. V svoji kritiki Darvinizma se nekateri osredotočajo predvsem na manjkajoče vmesne člene v odkritih fosilnih ostankih, še posebno iz obdobja kambrijske eksplozije vrst. Drugi zopet poskušajo pokazati, kako je statistično nemogoče, da bi naključne mutacije in naravna selekcija lahko pripeljali do tolikšne naravne raznovrstnosti. Poleg tega mnogi privrženci inteligentnega načrta tudi sprejemajo določeno vlogo, ki bi jo lahko imela evolucija – kar je čista herezija za prave kreacioniste. Zelo so tudi previdni, da v diskusijo ne vpletajo Boga, temveč se oslanjajo na (psevdo)znanstven jezik. To slednje je še posebno pomembno s političnega stališča, saj jim v veliki meri pomaga izogibati se pravnim oviram glede učenja kreacionizma.
Aktivisti gibanja tudi izkoriščajo dejstvo, da je šolstvo v ZDA organizirano skrajno demokratično ter ima tako lokalna skupnost lahko precejšen vpliv na učni načrt. Discovery Insitute je bil tako aktivno udeležen pri nedavnih spopadih glede evolucije v lokalnih šolskih odborih in pri poskusih spremembe zakonodaj posameznih zveznih držav. Inštitut je na primer poslal svoje predstavnike na zasedanja državnega odbora za šolstvo v Ohiu, da bi pripomogli k sprejemu standardov, ki bi v učnih načrtih omogočali učenje kritično do evolucije. Po besedah predstavnika za odnose z javnostjo Discovery Instituta, Johna Westa, “Vse kar zagovarjamo je, da če učitelj pri pouku želi sprožiti znanstveno debato glede inteligentnega načrta, da to sme storiti.” Znanstveniki se običajno neposrednemu dialogu z zagovorniki inteligentnega načrta izogibajo, češ da bi takšno razpravljanje dalo večjo težo zagovornikom, kot si jo zaslužijo. Takšna taktika mnogokrat ne pripelje do željenih rezultatov, saj so tako v Ohiu kot v Kansasu, spremenili učiteljske standarde, po katerih naj bi med poukom evolucijo kritično analizirali. Tovrstno obravnavaje evolucije očitno podpira tudi Ameriški predsednik, George W. Bush, ki je na srečanju s skupino teksaških novinarjev v Beli hiši v začetku letošnjega avgusta izjavil, da bi ” obe strani morali primerno poučevati, tako da bi ljudje lahko razumeli o čem sploh teče debata… Menim, da je del učnega procesa izpostaviti ljudi različnim pogledom.”
Takšno stališče se zdi skrajno demokratično in na prvi pogled edino pravilno. Vendar pa, kaj bi po tej logiki morali v šolah učiti tudi tako kemijo kot alkimijo, oziroma astronomijo ob boku astrologiji, otroci pa naj se sami odločijo katera od možnosti se jim zdi bolj pravilna? Poleg tega lukenj v teoriji evolucije ni ravno veliko, vse kar lahko ponudijo zagovorniki inteligentnega načrta so bolj ali manj le predsodki. Za razliko od idej intelegentnega načrta, ki je dejansko hipoteza, ki je ni mogoče povsem ovreči, kot ni mogoče znanstveno ovreči obstoja Boga, le njegovo vmešavanje v naravni red lahko potiskamo vse bolj v preteklost, pa je evolucija teorija, ki jo je kaj lahko ovreči. Celotna hierarhija fosilov, od manj kompleksnih fosilnih ostankov v starejših plasteh, do bolj kompleksnih v novejših plasteh kamnin očitno kaže na evolucijski razvoj. Za propad celotne ideje o evoluciji bi bil na primer dovolj že en sam fosil zajca v plasti iz predkambrijskega obdobja, to je iz obdobja izpred več kot 540 milijonov let, ko je življenje na Zemlji obstajalo le v obliki bakterij, alg in planktona. Takšnega skoka v kompleksnosti pač ne bi mogli pojasniti z naključno mutacijo.
A očitno dejstvo, da je teorija evolucije ena najbolje podprtih teorij sodobne znanosti, nekako ne uspe pricurljati do povprečnega Američana. V anketi družbe Harris iz junija letošnjega leta je 55% od 1000 odraslih oseb odgovorilo, da bi otroke v javnih šolah morali učiti kreacionizem in inteligentni načrt ob boku evoluciji. Poleg tega po tej anketi kar 54% Američanov ne verjame, da so se ljudje razvili iz mlajših vrst primatov, v primerjavi s 45% iz leta 1994 (res pa je tudi, da nekatere druge ankete tovrstnega porasta niso odkrile – ampak ob tako velikem številu antidarvinistov je to že kar postranskega pomena). Če se biologi v ZDA tudi v prihodnje ne bodo odzivali na napade iz vrst privržencev inteligentnega načrta, bo ta trend kaj težko ustaviti. No, morda bodo vse pogumnejši poskusi iz inteligentnega načrta narediti znanstveno tezo, biologe le predramili. Primer takšnega ogorčenega odziva znanstvene srenje je bilo načrtovano predvajanje filma The privileged planet: The search for purpose in the universe v Smithsonian Insitution, enem od temeljnih centrov bioloških znanosti v ZDA. Psevdoznanstveni jezik v filmu, ki so ga posneli na podlagi knjige dveh članov Discovery Instituta, je bil očitno dovolj prepričljiv, da je zmedel uradnika v Smithsonianu, ki je dovolil predvajanje filma kot del privatnega sprejema v prostorih Smithsonian Museum of Natural History, za kar je inštitucija tudi prejela 16 000$ donacije. Šele na opozorilo sedmih nacionalnih znanstvenih društev, so si glavni pri Smithsonianu film ogledali in le nekaj dni pred samim dogodkom predvajanje filma odpovedali. Do popolne blamaže tako na srečo ni prišlo, so pa odgovorni donacijo (minus stroški) vrnili.
(Jure Zupan)
