Temeljni namen e-poštne izmenjave argumentov o aktualni izbrani temi med člani uredništva Proteusa, katere povzetek objavljamo, ni iskanje “pravih” odgovorov ali skupnih stališč, ampak predvsem odpiranje vprašanj in spodbujanje razprave o vsebinah, za katere se morda zdi, da so na prvi pogled povsem jasne in neproblematične, a se že po krajši razpravi kmalu pokaže, da si še glede formulacije vprašanj nismo enotni, kaj šele glede odgovorov.
Mogoče pa so raziskave še boljše, če jih kdo drži malo nazaj?
Ubogi G. Bush ml. – ni prav, da njegovo mnenje v tej debati ni bolje zastopano. Kaj pa, če je previdnost in strah pred neznanim za evolucijo človeštva ravno tako pomembna lastnost kot radovednost? A bo kaj hudega, če se genetski poskusi zaustavijo za nekaj let? Mogoče pa so raziskave še boljše, če jih kdo drži malo nazaj, da imajo raziskovalci čas dobiti distanco do svojega dela? Za to seveda nimam dokazov, ampak hkrati se verjetno vsi strinjamo, da se znanstveniki včasih tudi brezglavo zapodimo v kakšno “moderno smer raziskovanja”, potem pa na koncu razmerje med uporabnimi rezultati in porabljenim denarjem niti ni ravno optimalno. In bog pomagaj, če so argumenti g. Busha neznanstveni in za znanstvenike morda celo neumni. Saj, kot je nakazal že Sašo ob začetku te debate, dolgoročno se je družba na koncu še vedno uklonila in prilagodila novim znanstvenim dognanjem (he, za to sicer spet ni dokazov ;-). Znanstveniki smo le ljudje in nam malo nadzora ne more škoditi (mimogrede: ne strinjam se s Tomažem in mislim, da sodobne znanosti že dolgo ne poganjajo skromni radovedni učenjaki, ampak zelo ambiciozni ljudje s pogosto zelo osebnimi motivi). Če se vrnem na začetek – škoda, da se trenutno še ne da znanstveno pokazati, da je slepa previdnost evolucijsko ravno tako pomembna kot radovednost. Mogoče bi potem znanstveniki g. Busha bolj cenili! (Mogoče se bodo stvari kmalu spremenile – sposobnost jezika, ki je slabo otipljiva človeška lastnost, nekateri resni znanstveniki že sedaj utemeljujejo z evolucijskimi argumenti.)
