V zadnjih nekaj sto letih je na tisoče ljudi zatrdilo, da je ob nevihti opazilo nenavadno letečo kroglo svetlobe. Pričevanja govorijo o žareči sferi velikosti grenivke, ki izgleda skorajda, kot da bi bila živa. Očividci zatrjujejo, da lahko potuje vzdolž kabine letala, drsi po dimnikih in se celo izogiba nekaterim objektom na svoji poti. Tisti, ki so se s kroglasto strelo srečali na blizu, pravijo, da po površini ni vroča, vendar lahko vseeno naredi luknjo v okensko steklo. Običajno traja od le nekaj sekund do nekaj minut, potem pa ali ugasne ali pa eksplodira.
Slika “domnevno” kroglaste strele
Pojav kroglaste strele so poskušale razložiti že mnoge teorije tudi z uporabo zelo obskurnih delov znanosti. Nekaj časa so krožile teorije, da je v središču krogle zrno antimaterije, ali pa magnetni monopol, ki ga predvidevajo nekatere teorije, vendar ni bil še nikoli opažen. Drugi se spet sprašujejo, če ni mogoče v kroglasti streli skrit mali naravni jederski fuzijski reaktor? Najbolj popularna in hkrati tudi najmanj eksotična pa je teorija, po kateri kroglasta strela nastane iz neobičajnih okoliščin, ki se včasih pojavijo v čisto običajni nevihti, ko švigajo strele in grmi.
V nevihti močno električno polje med pozitivno nabitimi tlemi in negativnim nabojem na oblaku vzbudi molekule v zraku, jim iztrga nekaj elektronov in jih spremeni v nabite ione. Strela te ione še bolj vzbudi do te mere, da izgubijo vse elektrone in postanejo plazma – juha vročih ioniziranih molekul in elektronov. Nekateri raziskovalci domnevajo, da bi lahko električno ali pa magnetno polje te gruče plazme ujelo v obliko krogle. Kratkožive kroglice plazme so ustvarili celo v laboratorijih in tako tudi eksperimentalno podprli idejo, vendar ostaja še vedno nekaj bistvenih neskladij s pričevanji očividcev. Žareča krogla plazme se ne bi držala tal, kot se jih drži kroglasta strela, saj bi jo obkrožal zelo vroč zrak, katerega vzgon bi jo hitro dvigal v nebo, podobno, kot se dvigajo potovalni baloni na vroč zrak. Tudi poročila o hladnem površju se ne skladajo z zgornjo teorijo o gruči plazme, po kateri bi bila krogla prej razbeljena gruča plina, kot pa navlažena in prijetno topla leteča bučka.
Vsi dosedaj znani opisi kroglaste strele pa se lepo skladajo s teorijo, ki jo je razvil David Turner, kemik iz University of Bristol, drugače strokovnjak za plinske turbine. V Turnerjevem modelu je kroglasta strela opisana kot mini leteči kemijski (ne jederski) reaktor, v katerem določene kemične reakcije med plazmo v sredini in zrakom v okolici sproščajo energijo, druge pa jo sočasno porabljajo. Rezultat tega je, da se energija središčne plazme, namesto, da bi le uhajala in se sproščala v okolico, vrača nazaj v peklensko notranjost krogle, medtem, ko ostaja zunanja površina prijetno hladna.
Ioni, ki sestavljajo plazmo, begajo okrog z velikimi hitrostmi in zapuščajo samo jedro. Nekateri reaktivni ioni, kot so kisik in hidroksid, se izven sredice hitro združijo v stabilne molekule vode ali ozona in pri tem sprostijo nekaj energije v obliki toplote in svetlobe. Trije ioni – pozitivno nabit vodik, negativni nitriti in nitrati – pa so premalo reaktivni, da bi se tako hitro vezali in prav njihova kemija je temelj Turnerjeve razlage pojava kroglaste strele.
Ob potovanju v okoliški zrak začnejo ti trije ioni privlačiti molekule vode. (Molekula vode je električno polarna: del, kjer sta pripeta atoma vodika je malo bolj pozitiven od nasprotnega dela.) Ko se molekule vode drenjajo okoli ionov, začnejo kondenzirati in tvoriti kapljice, kar dodatno sprošča energijo. Nekaj nitritov, ki so najmanj stabilni od vseh treh ionov, reagira z vodikom in tvori dušikovo kislino, kar sprosti še nekaj energije. Ti dve reakciji: kondenzacija in spajanje vzdržujeta notranjost kroglaste strele vročo oziroma preprečujeta, da bi se le-ta nahitro ohladila.
Vendar je nastajanje dušikove kisline tudi vzrok, ki ohranja površino krogle dokaj hladno. Ko nitriti potuje dlje stran od jedra, začnejo tisti, ki se še niso vezali v dušikovo kislino, nase vleči zmeraj več vode. Turner je izračunal da mora nitrit v primeru, ko je obkrožen s šest ali več molekulami vode, posrkati nekaj energije iz okolice, če se hoče združiti z vodikovim ionom in tvoriti dušikovo kislino. Preprosto povedano potrebuje energijo, da s svoje poti odstrani vodo. S porabo toplote se nitriti ohlajajo in tako vzdržujejo hladno površino kroglaste strele.
Površina krogle je vlažna predvsem zaradi nitratov, ki so dokaj stabilni in ne reagirajo, temveč le privlačijo molekule vode. Ko nase kot goba pritegnejo veliko vode, povečajo težo in premagujejo vzgon vročega zraka okoli plazme ter tako držijo kroglasto strelo pri tleh. Zaradi njih se strela tudi suka. Ko se vse več dušika in kisika veže v nitrate na površini, postaja notranjost lačna po teh dveh elementih, zato se tok nitratov in kisika lahko obrne proti sredini krogle. Veter, ki ga povzročajo ta gibanja, oblikuje gručo v obliko krogle.
Tretji vodikov ion povzroči, da se krogla giblje. Vodikovi ioni, ki ne zreagirajo, dajo površini močan pozitivni naboj. Močna električna polja v nevihti tako kroglasto strelo zlahka premikajo. Tako krogla slepo tava okoli, dokler se dokončno ne ohladi, oziroma, kot poročajo nekateri očividci, je ne raznese.
- Scientific American (Ask the Experts): Ball Lightning
- Povzetek Usenet diskusije o kroglasti streli
- Ball Lightning Page
- Ball Lightning
- Skeptic’s Dictionary ball lightning
Sašo Dolenc, kvarkadabra.net – številka 10 (junij 2001)
Enkrat v življenju sem videl kroglasto strelo. Bila je pravilne oblike. Premikala se je po slemenjakih sosedove hiše in je trajala dobro minuto. Imela je fi 200mm in je bila lepe oranžne barve. Zanetila ni ničesar in na koncu tudi ni bilo poka. Enkrat in po moje edinkrat sem videl ta pojav.