Isaac Newton – prvi fizik ali zadnji čarovnik?
Isaac Newton se je rodil kot nedonošenček na božični večer leta 1642 (4. januarja 1643 po novem gregorijanskem koledarju) v vasici Woolsthorpe v okrožju...
Nikolaj Kuzanski – mislec neskončnosti
Nikolaj Kuzanski - zadnji veliki filozof srednjega veka ali morda prvi filozof prihajajoče renesanse - je začetnik paradigmatske prelomnice v razumevanju univerzuma (ki seveda...
Hallersteinov most med kranjsko in kitajsko znanostjo
Avguštin Hallerstein (1703-1774) je bil med vodilnimi Evropejci, ki so Kitajcem in Korejcem predstavili dosežke evropske znanosti in tehnologije. 27 let je opravljal med...
Zlati rez
Pred nekaj leti sem se trudil, da bi narisal čim boljši akt. V knjigah sem zasledil trditev, da je očesu najbolj prijetna kompozicija v...
Ali je Ahil že ujel želvo?
Mnenja o tem, kaj je konstitutivno bistvo moderne znanosti, so deljena. Nekateri prisegajo na znanstveno metodo, drugi menijo, da znanost metode sploh nima, za...
Ludwig Boltzmann in prva študentka fizike in matematike slovenskega rodu
Življenje in delo Dunajčana Ludwiga Eduarda Boltzmanna (1844-1906), ki je objavil skoraj sto pomembnejših razprav o teoriji toplote in še toliko o drugih področjih...
Pouk fizike pri jezuitih v Ljubljani
Nekdanje šole so bile drugačne od sodobnih. Danes se naprej učimo v osnovni in srednji šoli ter nato na univerzi. V 18. stoletju so...
Fizika na področju Slovenije v 19. stoletju
Anton ŠantelV razpravi spremljamo pouk in raziskovanje fizike na ljubljanskih višjih šolah od leta 1773 do ukinitve sredi 19. stoletja. Opisujemo tudi prispevek slovenskih...
Kdo vlada času?
Povzetek - V članku poskušamo na podlagi zgodovinske analize premisliti in aktualizirati konvencionalistično razumevanje merjenja časa. Obravnavamo razvoj definicije "idealne" ure - to je...
Giordano Bruno: O neskončnem, vesolju in svetovih – tretji dialog
Giordano Bruno Filotej. Eno je torej nebo, neizmerni prostor, nedrje, neskončno obdajajoče, eterična pokrajina, po kateri vse beži in se giblje. Tu se čutno...
Giordano Bruno: O neskončnem, vesolju in svetovih – prvi dialog
Giordano Bruno"Giordano Bruno (1548-1600) - žal moram reči - ni kdove kako dober filozof. Kombinacija Lukreca z Nikolajem Kuzanskim ne prinaša zelo konsistentne mešanice, in...
Jacques-Alain Miller: Elementi epistemologije
Zgodovina razmerja psihoanalize in naravoslovne znanosti je tudi zgodovina psihoanalize same: Sigmund Freud, ki je zdravniško kariero začel kot fiziolog, je vseskozi vztrajal na znanstvenem...
Galileo Galilei: Pismo Kristini Lorenski nadvojvodinji toskanski
Konec leta 1613 je Galileijev učenec in profesor matematike na univerzi v Pisi Benedetto Castelli, pred nadvojvodo Cosmom II. in nadvojvodinjo Kristino Lorensko, v...
Srednjeveška podoba univerzuma in njene antične predpostavke
Kakšna je bila v visokem srednjem veku običajna, tipična podoba univerzuma, kot jo lahko rekonstruiramo iz literature o filozofiji narave? Vesolje, kot ga razumejo...
Andreas Osiander: predgovor knjige O vrtenju nebesnih teles
Dodaten (nepodpisan) predgovor h Kopernikovi knjigi O vrtenju nebesnih teles je na svojo roko dodal protestantski teolog Andreas Osiander, ki je skrbel za tiskanje. V...
Nikolaj Kopernik: O vrtenju nebesnih teles, predgovor
(odlomek iz posvetila papežu Pavlu III.) Pred Vašo svetostjo torej ne bom skrival, da je bil edini vzrok, ki me je vzpodbudil k iskanju...
O življenju in delu Nikolaja Kopernika
Mikolaj Kopernik se je rodil 19. februarja 1473 v pruskem Torunu (takrat je spadal pod Poljsko) v premožni družini trgovcev in mestnih veljakov. Ko...
Boks filozofov – Newton proti Leibnizu
Drage gledalke in gledalci priljubljenega programa Kvarkadabra, ste zamudili naš neposredni prenos dvoboja iz osemnajstega stoletja v težki kategoriji med Isaacom Newtonom in...
Gerald Holton: O veščini znanstvene imaginacije
Predavanje o veščini znanstvene imaginacije je imel harvardski profesor fizike in zgodovine znanosti Gerald Holton 14.2.1996 na zboru Ameriške akademije znanosti in umetnosti. V njem...
Galileo Galilei – med mitom in zgodovino
Skorajda ni človeka v zgodovini zahodne kulture, ki bi s svojim življenjem in delom postal simbol za toliko pomembnih prelomnih trenutkov v znanosti, kot je prav Galileo Galilei.