Eseji in zgodbe o znanosti

Nova tehnologija jezikovne umetne inteligence se je izkazala za veliko bolj koristno za učence in učitelje, kot se je morda sprva zdelo.

Nujni pogoj za zaupanje v znanost je dobro delujoča znanstvena skupnost.

Argumenti so relevantni šele, ko so vzpostavljene ustrezne okoliščine, da jih ciljna publika sploh dojame kot nekaj zanje pomembnega.

O pravilu 3-30-300, ki ga je predlagal nizozemski strokovnjak za urbano gozdarstvo Cecil Konijnendijk.

Demokracija kot oblika vladanja lahko dobro deluje le, če obstaja v družbi dovolj visoka stopnja medsebojnega zaupanja. V demokratičnem sistemu se morajo ljudje o...

Kaj je bistvo nove tehnologije, ki jo prinaša revolucija na področju umetne inteligence?

Ob izjemnem napredku jezikovne umetne inteligence, ki smo mu bili priča v zadnjih mesecih, nas vse bolj navdušujejo tudi skoraj neverjetne zmožnosti slikovne umetne inteligence.

Pisanje učinkovitih pozivov oziroma ukazov umetni inteligenci (ang. prompt engineering) postaja vedno bolj pomembna veščina, ki bo kmalu postala nujni del splošne izobrazbe.

Carl Sagan je opozoril, da smo vzpostavili civilizacijo, ki temelji na dosežkih znanosti in tehnologije, hkrati pa večina o znanosti in tehnologiji ne ve kaj dosti. Prepričan je bil, da je ta vnetljiva mešanica moči in nevednosti recept za katastrofo.

Ko so Googlovi programerji leta 2017 prišli na idejo, s katero so želeli izboljšati kakovost strojnega prevajanja, si verjetno niso predstavljali, da bo njihova zamisel čez nekaj let povzročila pravo revolucijo na področju umetne inteligence.

Naš svet je bistveno bolj krhek, minljiv in negotov, kot smo bili še nedavno prepričani.

Na začetku novembra sem v organizaciji nemškega zunanjega ministrstva odpotoval v Berlin in s še nekaj udeleženci z vsega sveta spoznaval delovanje tamkajšnje znanosti.

Pisanje in urejanje zapiskov je izjemno pomemben del vsakega študija. Vendar niso vsi pristopi k zapisovanju enako učinkoviti.

Vrednote spoštovanja človekovih pravic, medkulturne strpnosti, univerzalne solidarnosti in argumentiranega javnega soočanja mnenj, ki so temelj Unesca, so zelo pomembne tudi v enaindvajsetem stoletju in nikakor niso samoumevne.

Verjetno vsi uporabljamo programe za preverjanje črkovanja, ki nas opozarjajo na morebitne tipkarske napake pri pisanju. Ta priročna orodja so nam v veliko pomoč pri urejanju besedil, vendar ne zmorejo narediti kaj več kot popraviti napačno napisane ali pozabljene črke. Zato smo lahko toliko bolj navdušeni nad novimi jezikovnimi tehnologijami, ki lahko izboljšajo tudi slog in razumljivost napisanega.

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah?

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

Molk stroke ob pomembnih temah je problem za družbo.

Kako se konstruktivno pogovarjati in iskati soglasje o skupnem upravljanju družbe, postaja v sodobnih demokratičnih državah vse večji problem. Nove tehnologije so nam lahko pri tem v veliko pomoč, sploh če temeljijo na koristnih izkušnjah in spoznanjih iz preteklosti.

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti.