Oznaka: ZDA

Decembra 2009 je raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva (DARPA), ki skrbi za uvajanje novih znanstvenih spoznanj na področju državne varnosti, izvedla tekmovanje, v katerem...

Jeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize.

Ta prvi veliki »spin-off«, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj značilne podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes.

... bo letos RTV Slovenija (če prav razumem, prvič) pripravila posebno oddajo oziroma niz oddaj s podrobnejšo analizo in komentarjem volitev - v uvodni...

V zadnjem New Yorkerju je Ken Auletta objavil zanimiv zapis o Stanfordu in o prelivanju med silicijevo dolino in Stanfordskimi učilnicami. On a sunny day...

Danes praznujemo! Pravkar berete že tisoč-prvo objavo na blogu, ki smo ga v ožjem krogu sodelavcev Kvarkadabre začeli pisati pred dobrimi tremi leti. Daljnega...

Ko so 12. marca 2003 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) izdali prvo sporočilo za javnost, da so na Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu opazili več primerov hude oblike zelo nalezljive netipične gripe, so o novi bolezni vedeli zelo malo. Tudi tri dni kasneje, ko so zaradi hitrega širjenja nevarnega dihalnega obolenja priporočili omejitev potovanja z letali, bolezen še ni imela niti imena, kaj šele, da bi bilo znano, kaj jo v resnici povzroča.

Oxford University Press je v kultni zbirki A Very Short Introduction (pri nas imamo njeno franšizo pri založbi Krtina) izdal knjižico Neoliberalism avstralskih politologov...

Pred kratkim sem imel naval  slabe vesti: v bistvu nekaj malega vem o načelnih vprašanjih ekološke politike, pa stvar ali dve o klimatskih spremembah....

Po danes znanih podatkih, ki so jih znanstveniki pridobili iz starih vzorcev z virusom HIV okuženega tkiva že pred mnogimi leti za aidsom umrlih ljudi z raznih koncev sveta, je zgodba o neznanem afriškem lovcu nekje iz Kameruna najverjetnejša verzija izvora te nevarne virusne bolezni.

Besedo čas v življenju uporabljamo v številnih kontekstih. Ko denimo omenimo, da je bila fotografija posneta s časom ene stotinke sekunde, merimo na trajanje...

Čeprav najdemo relikvije kot domnevne ostanke teles pomembnih ljudi iz zgodovine predvsem po cerkvah, kjer delajo čudeže in krepijo vero, saj naj bi pripadali...

Številke so bile naravnost neverjetne, prvi dan 23 tisoč ljudi, drugi dan 53 tisoč. Rock koncert? Ne. CERN (Evropski center za nuklearne raziskave) blizu...

Osemindvajsetega februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega 60 bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe, zato so za vsak slučaj, da bi izključili morebitni primer "ptičje gripe", prosili WHO, naj njihovi strokovnjaki preverijo, za katero bolezen gre.

Čeprav se morda zdi, da je definicija naključja preprosta, to še zdaleč ne drži. Ne le da je naključne pojave ali zaporedja števil zelo težko ustvariti, tudi preverjanje, ali je nekaj, kar smo proizvedli, res naključno, ni preprosto.

V tridesetih letih devetnajstega stoletja so se po Londonu kot tudi drugod po Evropi začele širiti epidemije kolere. Vsakih nekaj let je večji izbruh pomoril več deset tisoč meščanov.

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala kar petdeset milijonov življenj, veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa.

Tudi če niste ne vem kako velik oboževalec raznih solatnih krožnikov skorajda niste mogli spregledati kako hitro si je v zadnjih letih rukola izborila...

Marie Curie, prav gotovo najslavnejša znanstvenica, morda ni dosegla položaja pop ikone tako kot Albert Einstein, je pa nedvomno predstavljala vir navdiha generacijam žensk,...

Nedvomno eden od velikanov naravoslovnih znanosti, Albert Einstein, je po lastnih besedah "živel v osami te vrste, ki je boleča v mladosti, a čudovita...