filozofija • Kvarkadabra

Univerzalizem, pravičnost in napredek

Potrebujemo temeljit razmislek o osrednjih razsvetljenskih vrednotah?

Immanuel Kant

22. aprila 1724 se je rodil Immanuel Kant, ki velja za enega najpomembnejših in najvplivnejših filozofov.

Učinkoviti altruizem

Privrženci učinkovitega altruizma želijo svoja življenja in dejanja usmerjati tako, da bi kar najbolj povečali blaginjo ljudi.

Bioetik o pravicah živali, farmah hobotnic in umetni inteligenci

Nekaj odlomkov iz intervjuja s kontroverznim bioetikom Petrom Singerjem.

Vsak dan iz medijev in od ljudi, ki jih poznamo, slišimo nove pretresljive zgodbe in izvemo na videz pomembne informacije, za katere pa težko na hitro presodimo, ali dejansko držijo. Ali obstaja kakšno univerzalno pravilo, ki bi nam lahko pomagalo ob takšnih dilemah?

Moralni napredek človeštva

Kakšno je razmerje med napredkom znanja in moralnim napredkom družbe?

O večnem miru in cenzuri

Med pandemijo covida-19 in zdaj med poročanjem o vojni v Ukrajini lahko opazimo, da je cenzura prevzela drugačen mehanizem delovanja, kot ga je imela nekoč. Cenzura danes pogosto ne poteka več prek omejevanja dostopa do informacij, ampak nasprotno, prek bruhanja množice slabih, neresničnih in navideznih informacij.

Ludwig Wittgenstein: genialen mislec, ki ni sprejemal kompromisov

Na Univerzi v Cambridgeu je 18. junija 1929 potekal verjetno najbolj nenavaden zagovor doktorata v vsej zgodovini tega akademskega rituala. Kandidat za doktorski naziv je po začetni izmenjavi vljudnostnih fraz najprej odgovarjal na vprašanja komisije, po daljši intenzivni izmenjavi argumentov pa se je odločil, da ima vsega dovolj.

Pogovor o znanosti in filozofiji

Posnetek daljšega pogovora v dveh delih o začetkih znanosti, filozofiji, religiji, atomizmu, zavesti, darvinizmu, naravnih katastrofah, kvantni fiziki in še marsičem drugem zanimivem.

Kako postaviti svet v oklepaj

Med prazniki okoli novega leta 1933 so se v pariški kavarni srečali trije mladi filozofi. Simone de Beauvoir in Jean-Paulu Sartru se je pri pogovoru pridružil še njun znanec Raymond Aron, ki jima je z navdušenjem začel pripovedovati, da se je v Nemčiji seznanil s povsem novim pristopom k filozofiji.

Razsvetljenstvo za 21. stoletje

Čeprav so bili razsvetljenski misleci prepričani, da razumsko delovanje ljudi zavirajo predvsem lažne ideje in zmotna prepričanja, je človeštvo v naslednjih stoletjih spoznalo, da le večja izobraženost in lažji pristop do znanja nista dovolj, da se tudi dobro izobraženi ljudje ne bi še vedno nespametno odločali.

Denis Diderot in projekt razsvetljenske Enciklopedije

Razsvetljenstvo je bilo obdobje, ko so učenjaki nova znanstvena dognanja iz ozkega kroga strokovnjakov poskušali prenesti tudi v širši javni prostor. V jedru tovrstnih prizadevanj je bila priprava obsežne Enciklopedije, v kateri so nameravali na razumljiv in pregleden način povzeti vso takrat dostopno vednost. Ključna oseba pri pisanju Enciklopedije je bil Denis Diderot.