Oznaka: biografija

Razsvetljenski naravoslovec, ki je s pionirskim raziskovanjem kranjske narave in uveljavitvijo Linnéjevega sistema postavil temelje moderne znanosti na Slovenskem.

Jugoslavija je v času hladne vojne v tajnosti razvijala ambiciozen jedrski program z vojaškimi cilji, a ga je v poznih šestdesetih letih opustila.

Slovenski kemiki v Dachauu in na dachauskih procesih.

Baron, ki je s svojim znanjem, bogastvom in vizijo prebudil slovensko kulturo in znanost.

Skrivnostni razsvetljenski zdravnik in raziskovalec, ki je preučil Kranjsko bolj temeljito kot kdorkoli pred njim, a ostal tujec v očeh ljudstva.

Nobelovec iz Ljubljane, ki je videl veliko v malem.

Človek osupljivih nasprotij, ki je med topniškim ognjem ustvarjal matematične zaklade.

Vplivni jezuit in učenjak, ki je premaknil reko, a moral nato zbežati iz Ljubljane.

Slovenski inženir, ki je postavil temelje raziskovanju vesolja.

Vizionarski baron, ki je Afriko brezžično povezal z Evropo

V Ljubljani rojeni učenjak, ki je postal eden vodilnih znanstvenikov na kitajskem dvoru.

Življenjska in znanstvena pot prvega rektorja ljubljanske univerze in enega najpomembnejših slovenskih matematikov.

Otrok nepismenih staršev s Koroške, ki je postal vodilni znanstvenik avstrijskega cesarstva in edini Slovenec, po katerem se imenuje fizikalni zakon.

Lizbono je 1. novembra 1755 stresel močan potres, ki ni porušil le hiš, povzročil velikega razdejanja in terjal več deset tisoč žrtev, ampak je pomembno vplival tudi na razsvetljenske učenjake.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

»Živel imenitni in učeni gospod Janez Vajkard Valvasor, baron Bogenšperški, Kraljeva družba te lepo pozdravlja.« S temi besedami je pred dobrimi tristo leti svoje pismo kranjskemu učenjaku začel slavni angleški astronom Edmond Halley.