Kolaps oceanskega kroženja?

Skupina znanstvenikov s področja podnebnih raziskav je pred nekaj dnevi na Nordijski svet ministrov naslovila odprto pismo (pdf), v katerem opozarjajo na resno tveganje velike spremembe v oceanskem kroženju v Atlantiku. Znanstvene študije zadnjih let so pokazale, da je tveganje za takšno spremembo, predvsem za kolaps Atlantske meridionalne preobratne cirkulacije (AMOC), doslej podcenjeno. Kolaps AMOC bi imel katastrofalne in nepopravljive posledice, še posebej za nordijske države, a tudi za ves svet.

AMOC: ključni regulator globalnega podnebja

AMOC (Atlantic Meridional Overturning Circulation) je eden ključnih mehanizmov v globalnem oceanskem in podnebnem sistemu, ki skrbi za prenos toplote v Atlantskem oceanu. V tem procesu topla in slana voda potuje iz tropskih območij proti severu, kjer se zaradi ohlajanja in povečane gostote potaplja proti dnu oceana ter teče nazaj proti jugu. S tem AMOC deluje kot globalni prenašalec toplote, ki pomembno vpliva na podnebje v severnem Atlantiku, zlasti v Evropi in Severni Ameriki. Povezan je tudi z drugimi pomembnimi podnebnimi dejavniki, kot so vremenski vzorci, padavine in ekosistemi.

Podnebne spremembe, zlasti naraščanje globalnih temperatur in taljenje arktičnega ledu, ogrožajo stabilnost AMOC. Taljenje ledu prinaša velike količine sladke vode v severni Atlantik, kar zmanjšuje slanost in gostoto morske vode. Manj gosta voda se ne potaplja učinkovito, kar ovira kroženje. Če se bo ta trend nadaljeval, obstaja nevarnost, da se bo AMOC upočasnil ali celo ustavil. To bi povzročilo resne motnje v globalnem podnebnem sistemu, saj bi se spremenili vzorci kroženja toplote in ogljika v oceanih.

Katastrofalne posledice za nordijske države in svet

Kolaps AMOC bi imel izjemno hude posledice za nordijske države in celoten planet. Med možnimi učinki so močno ohlajanje nordijskih držav, saj bi ohladitev zaradi prekinitve toplega tokovnega prenosa presegla segrevanje zaradi globalnih podnebnih sprememb. Drugod po svetu bi lahko doživeli nasprotne učinke, kot so hujši vročinski valovi, suše in poplave zaradi sprememb vremenskih vzorcev. Drugačni vremenski vzorci bi vplivali na padavine, kar bi lahko povzročilo velike suše v nekaterih regijah in povečane padavine v drugih. Oceanski ekosistemi, ki so odvisni od stabilnega pretoka hranil in toplote, bi bili močno prizadeti, kar bi vplivalo na ribolov in prehransko varnost številnih držav. Poleg tega bi zmanjšano kroženje zmanjšalo zmožnost oceanov, da absorbirajo ogljikov dioksid, kar bi pospešilo segrevanje ozračja in povzročilo dodatno taljenje ledu ter dvig morske gladine, zlasti ob atlantski obali Amerike.

Znanstveniki pozivajo Nordijski svet ministrov k resnemu obravnavanju tveganja za kolaps AMOC in k nujnim ukrepom. Predlagajo temeljito oceno tveganja za nordijske države ter povečanje pritiska na mednarodno skupnost za hitro in obsežno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da bi zmanjšali tveganje za prekoračitev temperaturnega praga, ki bi lahko sprožil kolaps AMOC. Posebej poudarjajo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu.

AMOC je ključni element podnebnega sistema, in njegova upočasnitev ali celo ustavitev bi imela globalne in dolgotrajne posledice. Nordijske države bi se soočile z ohlajanjem podnebja, preostali svet pa z vremenskimi ekstremi in ekonomskimi težavami. Zato znanstveniki poudarjajo nujnost hitrega in odločnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, preden prečkamo nevarno točko, ki bi sprožila kolaps tega vitalnega oceanskega in podnebnega sistema.

“A full AMOC collapse would be a massive, planetary-scale disaster. We really want to prevent this from happening. In other words: we are talking about risk analysis and disaster prevention. This is not about being 100% or even just 50% sure that the AMOC will pass its tipping point this century; the issue is that we’d like to be 100% sure that it won’t. That the IPCC only has “medium confidence” that it will not happen this century is anything but reassuring, and the studies discussed here, which came after the 2021 IPCC report, point to a much larger risk than previously thought.” Rahmstorf, Stefan. “FEATURE ARTICLE • Is the Atlantic Overturning Circulation Approaching a Tipping Point?” Oceanography, vol. 37, no. 3, pp. 16–29, https://doi.org/10.5670/oceanog.2024.501.

Razlika med AMOC in Zalivskim tokom

Opozoriti je treba še, da Atlantsko meridionalno preobratno cirkulacijo (AMOC) pogosto zamenjujejo z Zalivskim tokom (Gulf Stream), čeprav gre za različna pojava.

Zalivski tok je površinski tok tople vode, ki ga poganjajo predvsem veter in Coriolisov učinek (zaradi vrtenja Zemlje). Tok transportira veliko količino vodne mase vzdolž vzhodne obale Severne Amerike proti Evropi in prispeva k prenosu tople vode čez Atlantik. Vendar je njegova vloga pri prenosu toplote relativno majhna v primerjavi z AMOC. Zalivski tok večinoma poganja veter in ne bi zamrl, tudi če bi se AMOC upočasnil ali ustavil.

AMOC pa predstavlja globlji oceanografski sistem, ki vključuje tako površinske kot globinske tokove. Ima ključno vlogo v podnebnem sistemu, saj prenaša toploto iz tropov v Severnoatlantski ocean. Za razliko od Zalivskega toka je AMOC odvisen od gostotnih tokov: topla, slana voda se premika proti severu po površini, hladnejša in gostejša voda pa se pogreza in se vrača proti jugu po globini. Prav gostotna komponenta AMOC je ključna za prenos toplote in je občutljiva na spremembe gostote morske vode, ki jo lahko povzroči dotok sladke vode zaradi taljenja ledu.

Ključna razlika je torej, da Zalivski tok predvsem transportira vodno maso, a razmeroma malo toplote, medtem ko igra AMOC ključno vlogo pri prenosu toplote in ne toliko vodne mase. Prav AMOC je tisti, ki ima ključen vpliv na podnebje, ne pa sam Zalivski tok.

Podnebne spremembe neposredno ne bodo ustavile Zalivskega toka, saj ta temelji predvsem na vetrovih in vrtenju Zemlje, ki nista neposredno odvisna od temperature ali slanosti vode. Tudi če se AMOC upočasni ali ustavi zaradi dotoka sladke vode iz taljenja arktičnega ledu, kar zmanjša gostoto morske vode in prepreči potop hladne vode, se bo Zalivski tok še naprej premikal zaradi svojih neodvisnih mehanizmov. Vendar pa bi oslabitev AMOC lahko vplivala na moč in smer Zalivskega toka, kar bi lahko povzročilo spremembe v podnebju severne Evrope.

-