Letošnja blaga zima in mokra pomlad sta po Evropi povzročili porast števila polžev, ki napadajo vrtove. Zelišča, kot so sivka, meta in rožmarin, so relativno dobro prestala to “polžjo apokalipso”, saj so skozi evolucijo razvila močne arome, da bi se ubranila pred škodljivci in boleznimi.
Rastline so razvile te spojine kot odgovor na pritiske iz okolja. Škodljivci, patogeni in rastlinojedci so predstavljali stalno grožnjo, zato so imele rastline, ki so lahko proizvajale učinkovite obrambne kemikalije, večje možnosti za preživetje in razmnoževanje.
Sivka je znana po svojem pomirjujočem vonju zaradi kemične spojine linalool, ki lahko vpliva na živčni sistem. Njeni vonji lahko zmanjšajo agresivnost in stres pri živalih, kar kaže na biokemijske osnove njenega učinka. Ima tudi sposobnosti zmanjševanja tesnobe pri miših in spreminja aktivnost gena, ki je vključen v živčno signalizacijo pri hroščih.
Mentol, ki je prisoten v meti, stimulira receptorje, ki zaznavajo hlad, kar povzroči občutek svežine pri uživanju mete. Ta učinek je neprijeten za številne insekte, kot so muhe. Rožmarin vsebuje cineol, ki moti delovanje bakterij, gliv in virusov, medtem ko bazilika vsebuje eugenol, ki je prav tako antimikroben.
Obstaja veliko sort rožmarina in bazilike, ki se razlikujejo po okusu, vonju in vsebnosti aktivnih spojin. Tajska bazilika ima drugačen okus v primerjavi z italijansko genovese baziliko, ki je bolj primerna za pesto.
Ljudje smo skozi tisočletja selektivno gojili sorte zelišč, ki poudarjajo naše najljubše okuse, in jih uporabljamo kot zdravila in dodatke hrani. Možno je, da so zelišča s svojo sposobnostjo zaščite pred boleznimi, škodljivci in mikrobi vplivala tudi na našo evolucijo, saj smo zaradi njih morda postali bolj dovzetni za določene okuse oziroma arome.
Ljudje se medsebojno razlikujemo glede tega, kako zaznamo okus nekaterih zelišč, na primer koriandra, zaradi genetskih razlik v naših vohalnih receptorjih. Genetske razlike namreč vplivajo na sposobnost zaznavanja določenih kemičnih molekul. Študija na Islandiji je razkrila variante genov, ki vplivajo na sposobnost zaznavanja vonjev anetola, cinamaldehida in vonja rib.
Vir: Sarchet, Penny. “Why Herbs Evolved to Smell and Taste so Delicious.” New Scientist, 18 June 2024.
