Čudežni pisalni strojček

Priča smo bitki za interpretacijo nove »pametne« tehnologije, ki jo prinaša revolucija na področju umetne inteligence. Vse nas zelo zanima, kako pravilno razumeti prihod številnih novih inteligentnih orodij, ki vstopajo v naš vsakdan. Sprašujemo se, kako nove storitve ustrezno ovrednotiti, kako jih nadzorovati, kdo ima od njih resnične koristi in kakšna so dejanska tveganja, povezana z njihovo uporabo?

Na voljo imamo več različnih razlag, kaj nam nova tehnologija dejansko prinaša. Od tega, da je umetna inteligenca le orodje za množično krajo avtorskih stvaritev in sredstvo zlobnih korporacij ter pokvarjenih režimov za zavajanje ljudi, do tega, da nam bodo nova pametna orodja pomagala rešiti ključne probleme človeštva. Nekaterim ni všeč, da inteligentni sistemi prevzemajo progresivne vrednote vključevanja in enakosti, drugi vidijo težavo v pomanjkljivi transparentnosti in lastništvu velikih podjetij.

Toda preden začnemo razpravljati o posledicah uvedbe nove tehnologije, se moramo najprej vprašati, kaj ta orodja sploh počnejo? Kaj je bistvo revolucije, ki smo ji pravkar priča? Najbolj preprost odgovor bi bil, da nam nova pametna tehnologija omogoča, da se z računalniki zdaj lahko pogovarjamo v povsem običajnem vsakdanjem jeziku.

Če nam je vrsta izumov različnih tehnologij za zapisovanje informacij omogočila prenos idej prek prostora in časa, če je internet močno poenostavil in pospešil dostop do digitaliziranih podatkov, nam nova tehnologija umetne inteligence omogoča, da lahko vodimo s podatki smiseln dialog. S pomočjo nove tehnologije digitalizirani podatki, pa naj gre za zapise, slike, zvoke ali videoposnetke, niso več le pasivno sredstvo za našo uporabo, kot so knjige v knjižnici ali slike v galeriji, temveč so pridobili nekatere nove aktivne zmožnosti, za katere smo do nedavnega menili, da jih imamo le ljudje.

Toda prav zato, ker nova tehnologija tako dobro razume in oblikuje stavke, lahko ob njeni uporabi hitro dobimo povsem napačen vtis, da stoji za njo neki vsevedni in izjemno sposobni stroj, kakršnih smo vajeni iz znanstvenofantastičnih filmov. Takšen vtis je napačen in vodi do neustreznih pričakovanj, kaj tehnologija dejansko zmore.

Velike jezikovne modele oziroma velike nevronske mreže, ki poganjajo nove sisteme umetne inteligence, je morda bolje kot s pametnimi roboti iz fantastičnih filmov, primerjati s čudežnim pisalnim strojčkom iz znane slovenske povesti in radijske igre Smiljana Rozmana. Pravljični pisalni strojček je bil nekaj posebnega, saj je znal kar med tipkanjem sovražno in žaljivo besedilo spremeniti v prijazen zapis, poln komplimentov.

Podobno kot čudežni pisalni strojček so tudi orodja nove umetne inteligence predvsem posredniki, ki znajo na podlagi našega poziva in dodatnih informacij ustvariti ustrezen odziv. Lahko bi jim rekli tudi čudežni pisalni programi, saj zelo dobro opravljajo različne jezikovne naloge, nimajo pa seveda lastne volje. Tako kot je čudežni pisalni strojček pisma, polna zmerljivk, spremenil v prijazne zapise, nova pametna orodja na podlagi naših ukazov ustvarjajo povzetke, analize in podobna zelo uporabna besedila.

Nova pametna jezikovna orodja so brez dvoma izjemno zmogljiva in bodo gotovo pomembno vplivala na naš vsakdan. Podobno kot je pojav interneta povsem spremenil naše komuniciranje in način dostopa do informacij, bodo pametne tehnologije močno vplivale na naš način dela z besedili in podatki. A nesmiselno je, da jim pripisujemo zmožnosti, ki jih nimajo.

Z govorjenjem o skoraj čudežnih sposobnostih nove tehnologije umetne inteligence, ki domnevno prinaša strašljive nevarnosti za človeštvo, se močno pretirava. Takšno napihovanje zmožnosti novih orodij koristi predvsem ustvarjalcem in ponudnikom nove tehnologije, saj tako opozarjajo na svojo pomembnost in reklamirajo svoje izdelke kot tudi medijem in piscem, ki z alarmantnimi naslovi in vsebinami iščejo pozornost potencialnih bralcev.

Odgovorna refleksija mora novo tehnologijo predstaviti realno in opozoriti na dejanske probleme, ki jih napredek na tem področju odpira. Nova orodja morajo biti predvsem kakovostna in varna za uporabo. To pomeni, da morajo biti njihovi ustvarjalci in ponudniki transparentni glede podatkov, na katerih se orodja učijo, kot tudi glede podatkov, do katerih imajo dostop, ko ustvarjajo odzive na naše pozive. Pazljivi moramo biti tudi na morebitne pristranskosti, ki se lahko vgradijo v same algoritme, kot tudi na negotovost oziroma nezanesljivost ustvarjenih odzivov.

Prav tako se bo treba soočiti z družbenimi posledicami uvedbe nove tehnologije. Najti bomo morali načine, kako urediti področje avtorskih pravic, kako omogočiti dovolj široko dostopnost novih tehnologij, kako poskrbeti za prestrukturiranje poklicev, ki jih bo nadomestila umetna inteligenca, in kako razrešiti druge podobne težave, ki se bodo morda še pojavile.

V pravljični zgodbi je čudežni pisalni strojček pomagal končati dolgo in naporno vojno, sprta kralja pa sta prav zaradi polepšanih pisem na koncu postala prijatelja. Vendar vsega tega strojček ni dosegel tako, da bi prevzel nadzor in zavladal pravljičnemu svetu. Svet je spremenil na bolje preprosto tako, da je počel to, za kar je bil namenjen: sovražna besedila je spreminjal v prijazna. Vse drugo so opravili ljudje.

Enako velja tudi za generativno umetno inteligenco, ki prav sedaj vstopa v naša življenja. Podobno kot pri številnih drugih tehnologijah moramo tudi v tem primeru vzpostaviti in uveljaviti ustrezne standarde, ki bodo zagotavljali, da bodo nova orodja delovala varno in kakovostno ter v skladu z našimi vrednotami.

https://www.delo.si/mnenja/kolumne/cudezni-pisalni-strojcek/

-