Zmagovalka nagrade Mentor leta 2021 je postala prof. dr. Mateja Videmšek iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Za naj mentorico jo je predlagala njena doktorska študentka Ana Šuštaršič, ki jo je opisala z besedami: »Mateja Videmšek je Mentorica z veliko začetnico, saj me spodbuja, vodi, je odzivna, zna pohvaliti, je velika opora in odprta za nove predloge ter ideje, predlaga rešitve, a še vedno s kritičnim pogledom ocenjuje vsako delo. Mateja je tista, ki me počasi vpeljuje v akademski svet, mi nesebično pomaga in uči napisanih in ne napisanih pravil, vendar pa pri njej najbolj cenim, da me v tem občasnem akademskem ringu uči in z zgledom kaže kako ostati človek z glavo in srcem na pravem mestu. Z mentorico sva uigrani par, saj menim, da se odlično dopolnjujeva na strokovnem področju, saj zna iz mene izvleči najboljše in zna ˝pritisniti na pravi gumb˝ za produktivnost in delavnost, a hkrati zna stopiti na zavoro in me razbremeniti. Prav tako se odlično ujameva pri pedagoškem delu, kjer je obema glavni cilj kvalitetne in zanimive ure za študente in upam ter mislim, da študenti to začutijo. Predvsem pa mi je pomembno, da se ujameva tudi osebnostno, saj sva skozi leta zgradili res lep odnos, na katerega sem bolj ponosna kot na vse ostale strokovne dosežke. Zelo cenim, da se lahko skupaj nasmejiva, se pogovarjava o vseh temah in da se tako dobro poznava, da lahko po enem stavku v živo ali prek telefona ugotoviva, kako se druga počuti. Veliko pove tudi dejstvo, ki ga sama vedno bolj opažam, in sicer, da sem z njo lahko samo Ana – včasih tečna, velikokrat nasmejana in glasna, z vmesnim zbijanjem šal, včasih tudi žalostna, saj mi ni potrebno igrati kot pred nekaterimi sodelavci. Mateja je res mentorica kakršna želim nekoč postati.«
Prof. dr. Mateja Videmšek, ki je zbrane nagovorila z besedami: »Nagrada za najboljšo mentorico mi predstavlja eno najpomembnejših nagrad v mojem 35-letnem delovanju na Fakulteti za šport, saj odraža predvsem odlično sodelovanje z doktorandko Ano Šuštaršič. Delo s študenti mi je zares v veliko veselje in izziv, saj je vsako mentorstvo drugačno in nekaj posebnega. Z Ano sem sodelovala že tekom magistrske naloge in že takrat sta me navduševala njen neverjeten zagon in pozitivna energija. Pri najinem skupnem delu odlično sodelujeva, si izmenjujeva ideje ter sva izjemno kompatibilni. Mentorstvo je zame pravzaprav kot materinstvo; ob Aninih dosežkih in uspehih sem neizmerno vesela in ponosna kot ob uspehih mojih treh hčera. Ko prevzameš mentorstvo, se nekako obvežeš, da boš doktoranda peljal po poti, kjer so pogosto tudi različne prepreke. Takrat mu je potrebno stati ob strani in ga spodbujati, da ne odneha, ampak da nadaljuje še z večjim zagonom in ustvarjalno vnemo in mu tako pomagati ne samo na znanstvenem, temveč tudi na osebnem področju. Največji uspeh, ki sva ga dosegli z Ano v vseh teh letih, je pristen in spoštljiv medsebojni odnos, ki nedvomno vodi v produktivno delo na vseh področjih.«
Poleg zmagovalke so na podelitvi, ki je potekala v četrtek, 19. maja 2022 v Dvorani Janeza Hribarja, na dekanatu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podrobno predstavili še štiri finaliste izbora.
Prvi finalist je bil izr. prof. dr. Simon Klančnik iz Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru. Za Mentorja ga je predlagala dr. Nika Brili, ki je svojega mentorja opisala z naslednjimi besedami: »Dr. Simon Klančnik je res z odliko opravil svojo nalogo mentorja od samega začetka najinega sodelovanja, ko sem z njegove strani prejela 100 % podporo in spodbudo, da niti malo ne dvomi vame. Prilagodil se je izzivom preteklih let in mi bil na razpolago po vseh možnih komunikacijskih kanalih, kadarkoli sem ga potrebovala. Pustil mi je prosto pot pri raziskavi, hkrati pa odigral svojo vlogo v vseh trenutkih, ko sama situaciji nisem bila kos. Simon je neverjetno sposoben, razgledan, strokoven, znanstveno podkovan in s svojo genialnostjo ter “out of the box” načinom razmišljanja odličen življenjski mentor, zato ga spoštujem in mi je v zgled. Verjamem, da je dober mentor odločilnega pomena za uspešen zaključek doktorskega študija, zato sem neizmerno hvaležna, da je bil moj mentor ravno Simon.«
Finalist dr. Simon Klančnik je ob tem dejal, da je: »Dober odnos osnova za dobro delo v znanosti in način za spodbujanje sodelovanja v raziskovalni skupini. Pri vodenju laboratorija na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru dajem v središče vseh odnosov v laboratoriju ravno odnos profesor/študent, kar predstavlja dobro seme za vse odnose znotraj raziskovalne skupine. Mentor ima pomembno in odgovorno vlogo pri strokovnem in osebnostnem razvoju doktoranda. Da lahko doktorand doseže ali celo preseže zastavljene cilje, mora zaupati mentorju. Takšno zaupanje pa se razvije šele takrat, ko je mentor doktorandu vzor kot strokovnjak in kot človek. Za doseganje znanstvene odličnosti in razvoja pomembnih raziskovalnih kompetenc doktoranda je potrebno, da doktorska raziskava ni le projekt doktoranda, ampak ga morata mentor in doktorand sprejeti kot skupni raziskovalni projekt. Prejeta nagrada ima zame prav posebno težo, saj poleg mojega strokovnega dela potrjuje tudi uspešno sodelovanje na profesionalnem in osebnostnem nivoju z mladimi strokovnjaki. Takšno sodelovanje, torej mentorski proces, pa dojemam kot priložnost za doprinos vseh vpletenih – za mentoriranca, organizacijo in tudi mentorja.«
Druga finalistka je bila izr. prof. dr. Gabriela Kalčikova iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki jo je nominirala njena doktorska študentka Ula Rozman. Dogodka se žal nista mogli udeležiti, saj sta prihajali direktno iz konference na Danskem, vendar pa je bil zaradi vremenskih nevšečnosti njun let prestavljen. Ula je o svoji mentorici dejala: »Gabriela ima po mojem mnenju vse kvalitete, ki jih mentor za uspešno mentoriranje potrebuje. V prvi vrsti je odlična raziskovalka, ki se lahko pohvali s številnimi članki, objavljenimi v najboljših revijah, s sodelovanji s tujino, prav tako je vodja dveh nacionalnih in enega mednarodnega projekta. Tudi osebnostno je zelo dober človek, z veliko optimizma in dobre volje. Za vsak projekt ima jasno začrtane cilje, in tako sva tudi na začetku mojega doktorskega študija naredili načrt dela, zato točno vem kaj so cilji moje doktorske disertacije in kaj vse moram še narediti, da te cilje dosežem. Gabriela mi pri raziskovanju daje svobodo, spodbuja moje ideje in mi jih tudi pomaga razvijati. Prav tako mi ni nikoli dala občutka manjvrednosti. Najina komunikacija je vedno tekla enostavno in hitro, vedno si vzame čas za sestanke, kjer predebatirava vsa moja vprašanja in pomisleke, ter narediva podrobne plane dela v laboratoriju. Poleg doktorata, me vključuje tudi v svoje ostale aktivnosti, s čimer mi omogoča hitrejši profesionalni napredek in pridobitev dodatnih referenc ter poznanstev. Omogoča mi tudi obiske mednarodnih konferenc, ki jih financira s svojimi projekti oziroma mi pomaga pridobiti financiranje. Poleg kratkoročnih ciljev pa ji ni vseeno za moje dolgoročne cilje, zato že sedaj delava načrte in iščeva možnosti za mojo nadaljnjo zaposlitev in podoktorsko izobraževanje.«
Njena mentorica dr. Gabriela Kalčikova pa je o odnosu med mentorjem in doktorskim študentom povedala: »Ta odnos je zelo poseben, saj gre za večletno, zelo ozko in osebno sodelovanje, ki presega nam vsem znan odnos z diplomskimi študenti. Doktorskega študenta je potrebno obravnavati ne kot svojega podrejenega, ampak kot mlajšega kolega-sodelavca, kateremu želimo pomagati pri njegovem samostojnem delu, ga motivirati in usmerjati. Hkrati je pomembno, da je doktorski študent vključen v širše znanstveno-raziskovalno okolje s sodelovanjem na ostalih raziskavah, mednarodnih projektih in konferencah. S tem izkoristi številne možnosti pridobivanja izkušenj, ki mu pomagajo pri doseganju njegovih ciljev in razvoju v samostojnega raziskovalca. Pri dosežkih doktorskega študenta nima zaslug samo mentor, temveč seveda doktorski študent sam, zato je pomembno njegovo veselje do raziskovalnega dela, pridobivanja novih znanj in izkušenj. Tukaj sem imela veliko srečo, da sem dobila izjemno doktorsko študentko Ulo, s katero mi je v čast in veselje sodelovati in se ji tudi zahvaljujem za to nominacijo, ki mi pomeni več kot katerokoli priznanje ali znanstvena nagrada.«
Tretji finalist je bil doc. dr. Cene Fišer iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Nominirala ga je njegova doktorska študentka Špela Borko, ki je tik pred zaključkom svojega doktorskega študija. Opisala ga je z naslednjimi besedami: »Cene je mentor, ki bi si ga želel vsak doktorski študent. Svoje študente učinkovito usmerja, a nam hkrati prepušča dovolj proste roke, da razvijamo lastne znanstvene ideje. Je izjemen speleobiolog in njegov tok raziskovalnih idej je neskončen. Povezal me je s tuji znanstveniki iz različnih raziskovalnih ustanov, kar je rezultiralo v študijskih obiskih in uspešnih projektih. Predvsem zaradi njegove iniciative in zaupanja sem tekom doktorskega študija sodelovala pri 13 izvirnih znanstvenih člankih. Za najpomembnejši članek v okviru mojega doktorata smo prejeli priznanje ARRS Odlični v znanosti in priznanje Univerze v Ljubljani za enega najodličnejših raziskovalnih dosežkov. Cene vsekakor goji odlično znanost. Predvsem pa je tudi človek, ki ga iskreno skrbi dobro počutje vseh v skupini.«
Žal se tudi dr. Cene Fišer ni mogel udeležiti dogodka, saj je bil na terenskih vajah s študenti, je pa pred tem povedal: »Osebno sem precej zadržan in deloma naveličan, da v današnji družbi prav vsako aktivnost merimo in spreminjamo v nekakšno tekmo, četudi v obliki “Mentorja leta”. Kot mentor sem prevzel nekaj odgovornosti, ki sem jih skušal izpolniti. Ob tem sem imel veliko srečo, da sem lahko sodeloval s prvovrstno, talentirano in samostojno kandidatko, s katero sva se dobro ujela in ji želim vse dobro. Več kot nagrada mi pravzaprav pomeni nominacija, kar razumem kot priznanje najinega dobrega sodelovanja. Tega sem zelo vesel.«
Četrti finalist je bil izr. prof. dr. Matjaž Finšgar iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, ki ga je nominirala dr. Barbara Petovar. Ta je dejala, da ga je za mentorja leta predlagala: »Ker je s svojo predanostjo, idejami, izkušnjami in znanjem v veliki meri pripomogel k moji raziskovalni uspešnosti in najbrž uspešnosti tudi mnogih drugih študentov. Z mentorjevo pomočjo sem v času svojega doktorskega študija bila uspešna pri objavi izvirnih znanstvenih člankov, strokovnih člankov, prispevkov na mednarodnih konferencah in s somentoriranjem pri diplomskih ali magistrskih delih ter z mentoriranjem pri dijaških raziskovalnih nalogah. Na podlagi doseženega sem uspešno kandidirala tudi na razpisu nacionalne štipendije UNESCO-L’OREAL »Za ženske v znanosti« 2019 in razpisu za Pomursko raziskovalno nagrado leta 2019, kar sta največji nagradi in potrditev za doktorsko delo pod njegovim mentorstvom. Mentor me je pri doktorskem delu neprestano usmerjal, mi pomagal in svetoval ter mi omogočal mreženje in pridobivanje novih znanj. Nagrado mentor leta bi si zaslužil, ker je sam zelo uspešen raziskovalec in to deli in omogoča tudi vsem, ki jim pomaga kot mentor. Je najuspešnejši raziskovalec med vsemi na področju kemije po upoštevanju števila točk SICRIS. Poleg številnih projektov z industrijo, sodeluje in vodi tudi ARRS projekte in programe ter predano predava na fakulteti. Za vso sodelovanje in pomoč sem mentorju hvaležna in najmanj kar sem lahko v zahvalo naredila je to, da sem ga predlagala za mentorja leta.«
Dr. Matjaž Finšgar, ki je bil za to nagrado nominiran že drugič, pa je ob tem povedal: »Na Univerzi v Mariboru imajo študenti zelo dobre možnosti dobrega raziskovalnega dela, ki jih odlično izkoriščajo. Mene osebno zelo veseli, da je delo v naši skupini bilo prepoznano kot dobro in da sem danes med udeleženci podelitev nagrad. S tem delom bomo v Laboratoriju za analizno kemijo in industrijsko analizo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru nadaljevali in verjamem, da bodo rezultati dela v prihodnje še bolj prepoznavni. Dobri študenti kemije, kemijskega inženirstva in kemijske tehnologije so moja motivacija za delo z njimi in mi dajejo dodatno energijo pri raziskavah in delovanju laboratorija in fakultete.«
Zbrane je najprej nagovorila predsednica društva Mlada akademija dr. Tea Romih in izpostavila da »Mentorsko delo še nikoli ni bilo tako kompleksno in zahtevno kot dan danes, saj so doktorski študenti in študentke v sodobnem akademskem sistemu postavljeni pred številne zahteve – po odlični znanosti, promociji svojih institucij, samopromociji, nabiranju prenosljivih veščin in načrtovanju bodoče karierne poti.« V današnjem času morajo tako dobri mentorji in mentorice obvladati številne veščine, ter niso le strokovnjaki oziroma strokovnjakinje na svojem ozkem znanstvenem področju, če želijo svojim kandidatom in kandidatkam nuditi vsestransko podporo.
Predsednik Komisije za izbor Mentorja leta Jure Mravlje je povedal, da je komisija letos skupaj prejela 68 vlog, od tega je bilo 64 vlog veljavnih, med njimi 50 vlog v slovenščini in 14 vlog v angleščini. Največ vlog je prihajalo iz Univerze v Ljubljani (dobrih 60 %), sledila je Univerza v Mariboru (20 %), ostale vloge pa so prihajale iz inštitutov in drugih univerz. Skupaj je bilo nominiranih 62 različnih mentorjev oziroma mentoric, po 2 pa sta bila nominirana dvakrat. Dejal je, da je »podobno kot tudi sicer v preteklih letih, večina nominirancev oziroma nominirancev prihajalo iz področij naravoslovja, biomedicine, biotehnike in tehnike, skoraj 2/3 vseh vlog, medtem ko je približno 1/3 nominirancev prihajala s področja družboslovja in humanistike«. V prvem krogu izbora je komisija izbrala 12 najboljših vlog, ki so se uvrstile v ožji izbor, v katerem so nato izbrali 5 finalistov in glavnega zmagovalca oziroma zmagovalko.
Direktor ARRS prof. dr. Mitja Lainščak je kot predstavnik glavnega pokrovitelja dogodka dejal, da je po njegovem mnenju »prireditev Mentor leta zelo pomembna tudi iz vidika verjetno najpomembnejšega cilja vsakega doktorja znanosti in sicer, da lahko svoje znanje preda nekomu mlajšemu, kar je možno le na način, da je mentor in ta pot ni enostavno.« Zahvalil se je društvu Mlada akademija za organizacijo tega dogodka in dejal, da lahko vedno računajo na pomoč in sodelovanje ARRS pri tovrstnih dogodkih.
