Frane Adam: Protest zaradi vulgarizacije znanosti

Za: g. dr. Jerneja Pikala, minister

Zadeva: pritožba/protestna izjava na Odločbo o zavrnitvi prijave za povečano financiranje raziskovalnega programa za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Odločba)

Pišem vam kot ministru, ki je podpisal omenjeno Odločbo. Rad sporočil in v tej fazi okvirno utemeljil stališče, da so bili  potek razpisa, metodologija ocenjevanja in sami rezultati plod zelo nedomišljenega pristopa ARRS, zlasti ZSA, ki je v končni fazi potrdil izbrane programske skupine oz. zavrnil neizbrane. Zapletlo se je med potekom. V marcu je bil zaključen razpis (se pravi, da smo interesenti že poslali dokumentacijo), toda ARRS je v maju preklicala ta razpis in objavila novega. Ni bilo vse gladko. Vendar je to le obrobna zadeva. Ogorčen sem, da je 80-odstotkov vseh kriterijev (točkovanja) odvisnih od finančne vrednosti pridobljenih projektov. To pomeni veliko regresijo in zdrs v turbo kapitalizem v akademski sferi. Znanstvena kakovost (ali kakor nekateri pravijo«odličnost«) se od sedaj meri z denarjem. Ne pa z objavami v indeksiranih revijah in drugih (zlasti mednarodnih) monografijah (ki indicirajo produktivnost raziskovalcev) ali (v prvi vrsti) s citati (ki odražajo odmevnost in vizibilnost in pomenijo nek dokaz, da so objavljeni teksti brani in uporabljeni). Celo patenti ali inovativne tehnološke rešitve ne štejejo nič (štejejo v tem primeru le pogodbe z gospodarstvom, ne glede na rezultate). To je zloraba in vulgarizacija vseh kriterijev v raziskovanju, še posebej znanstvene etike ter družbene odgovornosti. ARRS (pa tudi MIZŠ) je raziskovalcem povedala naslednje: ni treba, da se trudite z znanstvenimi dosežki, grabite denar in projekte, pa boste dobro prišli skozi.  Saj vas ne bomo niti vprašali, ali so bili projekti uspešno končani.

Kot je znano, je ARRS v tem razpisu upošteval dve dimenziji, znanstveno in relevančno. Prvo je definirala z dvema kriterijema: z oceno pri zadnji evalvaciji (recenziji) PS, druga pa je že pri denarju, obsegu sredstev iz pridobljenih projektov preko razpisov ARRS za temeljne in aplikativne projekte. Druga dimenzija – relevančna – vsebuje izključno finančni kriterij oz. finančni obseg pridobljenih projektov izven ARRS. Neverjetno je, da se znanstvena kakovost meri z denarjem. Sam ne oporekam temu, da je relevanca odvisna  tudi od sposobnosti pridobitve drugih projektov, toda to nima zveze z znanstveno uspešnostjo v ožjem smislu. V tem smislu je metodologija zgrešena. Bodimo jasni: programske skupine so izrazito teoretičnega in značaja in spadajo v temeljno raziskovanje. Absurd nad absurdi je, da se jih ocenjuje s kriteriji, ki pritičejo kvečjemu aplikativnim in industrijskim raziskavam.

Najhujši spodrsljaj pa je v tem, da finančni obseg pridobljenih sredstev ni utežen glede na velikost  PS. Kot vemo, imajo nekateri PS med 5 in 10 raziskovalcev, druge pa tudi do 50 raziskovalcev. Kaj pomeni 50 tisoč evrov v PS  s šestimi raziskovalci in kaj v skupini s štiridesetimi raziskovalca. Nekaj zelo različnega in neprimerljivega. Prva skupina bo finančno uspešna s tem denarjem, druga večja, pa tudi s še enkrat toliko denarja ne bo finančno prosperirala. Jasno je tudi, da se v večjih PS lahko  več raziskovalcev prijavlja na nove razpise in da pridobijo več projektov.  Financer bi moral upoštevati tudi obseg FTE-ja (moja skupina ima 1,51 FTE).  Torej, večje skupine in z večjimi dosedanjimi  dotacijami so v čisto drugačnem položaju. Tu se pravzaprav gibljemo na tenkem ledu presojanja ali pa je v ozadju neka računica, ki  nekaterim koristi, škodi pa gotovo majhnim PS (ki pa so po drugih – nefinančnih – kriterijih lahko uspešnejše od precej večjih). Moram reči, da v svoji 37-letni raziskovalni karieri (štejem obdobje po doktoratu) nisem doživel takšne vulgarizacije znanosti.

Uporaba takšne metodologije popolnoma deformira pogled na znanstveno raven PS, dobre postanejo najslabše. Povprečne in podpovprečne pa odlične.  To se je zgodilo tudi z mojo PS, od ene boljših v družboslovju (glede na A”, A’ ter število čistih citatov, tako skupnih kot na člana – tu imamo 150 citatov na člana), se sedaj spremeni v eno slabših. Celo več: tudi kar zadeva pridobljene projekte smo  uspešni. V zadnjih petih letih sem vodil 4 mednarodne projekte – med njimi tudi projekt  v sklopu Obzorja – kolega Bahovec pa enega). Se pravi skoraj en projekt na člana. Glede projektov s strani ARRS. Mi smo imeli v obdobju 2011-2014 en večji temeljni projekt (komplementarna shema). Po tem letu je bila vložena ena prijava, vendar neuspešno. Smo pa vložili štiri prijave za CRP, vendar nobena ni bila uspešna, tudi tu je  ocenjevanje potekalo v izrazito netransparentnih okoliščinah (hranim dokumentacijo). V letu 2015 smo v razpisu za novo obdobje programskega financiranja dosegli 23.5 točke od možnih 25. Tu so bili tuji recenzenti. Ker smo zasebno-nepridobitni inštitut smo se pretežno prijavljali na razpise izven ARRS ter zlasti na evropske razpise. Vsak se lahko prepriča, koliko teh projektov smo pridobili in uspešno končali (v bazi Sicris in tudi na spletni strani IRSA). Potem je tu vprašanje pridobivanja projektov iz gospodarstva. Tu pa obstaja premisa, da imajo vse vede enak dostop do teh sredstev. To seveda ne drži, saj družboslovje, humanistika in delno medicinske vede tu težko uspevajo. Tudi tu metodologija ne pozna nobenih uteži (razen upoštevanja povprečnih vrednosti v posamezni vedi).

Tudi gledano postopkovno in tehnično, je Odločba pomanjkljiva. V tem smislu zahtevamo naslednje:

• Da se le-ta dopolni z navedbo, katere raziskovalne projekte, ki jih je financirala ARRS ter katere projekte izven ARRS, se je upoštevalo pri evalvaciji; tukaj zlahka pride do napake.
• Kateri gremij je izvedel to evalvacijo (to v Odločbi ne piše), omenjen je ZSA (ki pa le potrdi rezultate evalvacije oz. predloge za financiranje) ter Komisija za odpiranje vlog. Vemo le, da so evalvacijo izvedli uslužbenci ARRS.
• Natančno po kateri metodologiji je bil izveden postopek evalvacije; če pogledamo drugi odstavek Obrazložitve, nikakor ni jasno, za katero metodologije gre. Navedena je sicer Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, vendar je bila od leta 2017 šestkrat popravljena (sic!), nazadnje 14.05. letos, ko se je prvi razpis že zaključil (je zaradi tega bil potreben drugi?). V Odločbi naj se navede povezava na aktualno različico metodologije.
• Informacijo, koliko finančnih sredstev je bilo na voljo oz. koliko je bilo razdeljenih na 137 PS, ki so bile na tem razpisu uspešne. Pri tem je treba upoštevati vedo ter status RO (javne, visokošolske, poslovne, zasebno-neprofitne). Navesti bi bilo potrebno tudi število članov PS.

V upanju na skorajšnje odgovore in pojasnitve.

Lep pozdrav

Frane Adam
Inštitut za razvojne in strateške analize, Dunajska 113, Ljubljana
Direktor in vodja programske skupine (P5-0342)

-