Nadaljevanje zgodbe o ukinjanju sofinanciranja tekmovanj v znanju

Včeraj je veliko vznemirjenja povzročila novica, da nekaj ključnih organizatorjev tekmovanj iz znanja, kot je recimo Društvo matematikov, fizikov in astronomov, na razpisu za sofinanciranje stroškov državnih tekmovanj ni bilo uspešnih. Pozno popoldan je Zavod za šolstvo, ki izvedel razpis, izdal sporočilo za javnost, v katerem je pojasnil, da prijavitelji pač niso izpolnjevali razpisnih pogojev.

Časopis Delo danes malo bolj podrobno pojasni ozadje zapleta: “Organizatorja teh tekmovanj, Zotks ter društvo matematikov, fizikov in astronomov, sta za neuspeh na razpisu izvedela oktobra. Vse od takrat si v dialogu z njim in pristojnim ministrstvom za izobraževanje zavzemata za njihovo transparentno ravnanje in pošteno obravnavo vseh prijavljenih. Na odločitev so se takoj pritožili, a še do danes niso prejeli pojasnil, zakaj je razplet tako zelo drugačen, čeprav se razpisni pogoji v primerjavi z letom prej niso spremenili. … Na zavodu za šolstvo pravijo, da … ne morejo prevzeti odgovornosti, da omenjeni organizatorji ne izpolnjujejo razpisnih pogojev.” (Delo)

Prijavitelji so “v zadnjem razpisu odkrili kopico nepravilnosti, od tega, da je bila komisija sestavljena v nasprotju s pravili, različno obravnavo prosilcev, med drugim je nekaterim priznala določene stroške, drugim enakih ni, do manjkajočega zapisnika pritožbene komisije. Najbolj sporno je, da v pregledani dokumentaciji zavoda niso našli ključa, po katerem so izračunali višino sofinanciranja posameznega tekmovanja.” (Delo)

“Medtem pa Janez Vogrinc, dekan ljubljanske pedagoške fakultete univerze, pravi, da so tekmovanja v znanju iz naravoslovnih predmetov, računalništva, matematike in logike ena redkih možnosti za izkazovanje znanja nadarjenih učencev in dijakov, zato meni, da je odtegnitev financiranja izrazito škodljiv ukrep. »Udejstvovanje nadarjenih učencev in dijakov na teh tekmovanjih je pomembno za usvajanje poglobljenih znanj v času priprav na tekmovanja, za nadaljnje razvijanje njihovih interesov in karierne orientacije, za krepitev učnih strategij in delovnih navad ter medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Izkušnje nadarjenih učencev in dijakov s tekmovanj prispevajo tudi k razvoju njihovih strategij za soočanje z uspehi oz. neuspehi, ki so pomembna popotnica za nadaljnje življenje,« razlaga. Prepričan je, da bi država takšne aktivnosti morala podpirati.” (Delo)

-