Odzivi nekdanjega prorektorja ter prejšnjega in sedanjega rektorja Univerze v Ljubljani na razplet primera Karmen Erjavec.
Nekdanji prorektor UL prof. dr. Peter Maček:
… Ne le pedagoška in znanstvena odličnost, tudi akademska poštenost in integriteta so bistveni elementi, na katerih sloni zaupanje družbe univerzi. Še posebno danes, ko se pospešeno izgublja zaupanje v tradicionalne ustanove sodobne družbe. Novo vodstvo UL se bo moralo veliko resneje spopasti tudi z etičnimi vidiki delovanja univerze. Ponovno in predvsem natančneje bo treba opredeliti delovanje (delokrog in predvsem postopke) KEV UL in ji zagotoviti potrebno kadrovsko in materialno podporo. Zgledov za to je v svetu dovolj. Univerza v Ljubljani sodi tudi v svetovnem okviru med boljše univerze in podobno kot uglednejše univerze tudi sama ni imuna za posamična neetična dejanja zaposlenih. Tudi drugje se dogajajo ekscesi, vendar je razlika z UL, da jih ne pometajo pod preprogo, temveč da se jih lotijo učinkovito in jih tudi sankcionirajo.
Sporna dejanja posameznikov, ki jih univerza ne obsodi, žal po nepotrebnem mečejo slabo luč tudi na večino zaposlenih in univerzo kot celoto.
(Vir: Profesorici Karmen Erjavec so na univerzi rešili naziv | Dnevnik)
Novi rektor UL prof. dr. Igor Papič v intervjuju za Delo: »Nisem privrženec pometanja pod preprogo«:
S količino znanstvenih objav je povezan tudi primer nekdanje profesorice fakultete za družbene vede Karmen Erjavec, ki je domnevno nekatere raziskovalne podatke v 11 člankih ponaredila. Etična komisija se je prejšnji teden odločila, da postopek proti njej ustavi.
Jaz spoštujem sklep senata. O zadevi sem se pripravljen pogovarjati znotraj univerze. Ne bi želel, da bi primer eskaliral in bi spet kdo kaj obžaloval. Določena nesoglasja znotraj članic so običajna. Vprašanje je, kako jih znamo reševati. Če to storimo znotraj univerze, bomo dokazali, da smo avtonomni. Če komunikacije ne znamo vzpostaviti, gremo v medije in na sodišče.
Delu etične komisije je več profesorjev javno očitalo ščitenje lastnih vrst in pometanje pod preprogo tudi v drugih primerih. Kako to komentirate?
Prizadene me, da se profesorji nismo sposobni dogovoriti o tem, kaj je res. Če organi na univerzi vestno in odgovorno opravljajo svoje delo, potem pričakujem od vseh vpletenih, da njihovo odločitev sprejmejo. To je podobno, ko nekdo dobi tožbo in reče, da je sodišče opravilo svojo nalogo dobro oziroma da je korumpirano, če je ne. Seveda poudarjam odgovorno delo vseh komisij na univerzi.Torej se vam zdi, da je etična komisija svojo nalogo v tem primeru opravila korektno?
Komisija pripravi gradivo za senat in ne upam si drzniti razmišljati, da etične komisije ne bi sprejel kot relevantne.Vendar profesorica je v svojih znanstvenih člankih objavila intervjuje z uredniki, novinarji in politiki, ki jih po njihovih zagotovilih ni nikoli opravila.
Ni naloga komisij ali senata, da iščejo relevantne dokaze, ampak jih mora nekdo predložiti. Vse izjave bi morale biti podpisane z imeni in dostavljene. Komisija ima osem članov in ne more izvajati preiskovalnega dela. To počne policija ali preiskovalni sodnik. Njena funkcija je razsodniška, odloča pa na podlagi kodeksov, ne zakonov.
(Vir: Igor Papič: »Nisem privrženec pometanja pod preprogo«, Delo)
Prejšnji rektor UL prof. dr. Ivan Svetlik v izjavi za Dnevnik:
Rektor univerze Ivan Svetlik je na naše vprašanje, ali je bil seznanjen z naštetimi dokazi, ko je senat univerze sprejemal sklepe, ki so Karmen Erjavec »oprostili«, odgovoril z daljšim pojasnilom okoliščin, v katerih je potekal postopek. »Glede znanstvene nepoštenosti dr. Karmen Erjavec je bilo v dosedanjih prijavah navedenih veliko indicev, kot jih dodajate tudi vi (Dnevnik je zgolj povzel, kar trdijo na FDV in Pro Plus, op. p.). Žal pa nihče ni predložil trdnih neposrednih dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo,« pravi Svetlik. »Senat univerze in njegova komisija za etična vprašanja delujeta v vlogi ‘sodišča’ in ne preiskovalnega organa ali tožilstva. Zato nimata niti naloge niti sredstev za pridobivanje dokazov. Če bo kakšen prijavitelj podal prijavo z nespornimi dokazi sumov, se sproži nov postopek,« je nakazal možno nadaljevanje. »Morebitna potrditev suma fabriciranja podatkov bi pomenila hujšo kršitev etičnega kodeksa in bi bila podlaga za odločnejše ukrepe v skladu z novim statutom. Po starem statutu, po katerem je tekla obravnava tega primera, pa odvzem naziva iz etičnih razlogov niti ni bil mogoč.«
(Vir: Svetlik: Ni dokazov, ki bi zdržali tudi sodno presojo | Dnevnik)
