Težave z doktorskim delom »Kemijsko-fizikalne lastnosti epitaksično vtisnjenih struktur enostavnih in kompleksnih kemijskih spojin« (2014) z avtorstvom Nade V., mentorstvom dr. I. Jermana-Bion d.o.o. in somentorstvom dr. P. Bukovca s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani-FKKT UL so večplastne. Znanstveno plat predloženega dela je večinsko negativno ocenila stroka na Biotehniški fakulteti UL (izjemi sta bila mentor in somentor). Prave težave pa so se pričele z nelegalnim nadaljevanjem doktorskega postopka v režiji nekdanjega rektorja prof. dr. S Pejovnika in nato sedanjega dr. I. Svetlika. Zdaj je tudi povsem jasno dokumentirano, da niti dodatna strokovna ekspertiza (dr. G. Anderluh, dr. M. Bešter Rogač, dr. J. Mavri) niti dodatno neobstoječe pravno mnenje o postopku (tega mnenja več-članska komisija do zdaj ni pripravila!) – obe komisiji je imenoval Senat UL – nista opravičevala nadaljevanja tega postopka na univerzi. Ta se je končal s ponovljenim, »uspešnim« zagovorom na rektoratu pred večinoma strokovno neustrezno komisijo (rektor, dekana, somentor in nova članica iz BF UL).
Doktorsko delo je vsebinsko slaba ponovitev neprepričljivih in v mednarodni znanstveni javnosti že večkrat kritiziranih objav. Skupno jim je, da so raziskovalci ignorirali problem kontaminacije vode s spojinami, ki se izlužijo iz stekla med »staranjem« vode (oz. razredčenih vodnih raztopin) v steklenem posodju. Dodatno težavo in posebnost doktorata predstavljata uporabljeni metodi za »mehansko« (tresenje) ali »elektrogeno vtiskovanje strukture KCl ali bakterijskega organskega avtoinduktorja« v strukturo tekoče vode – vključno s hipotezo, da tako »informirana« voda ohrani »spomin« na »vtiskovane« molekule. Za »elektrogeno vtiskovanje« so avtorji uporabili napravo, ki so jo imenovali Elibrator (glej tudi tehnologija Elibra na spletni strani Biona d.o.o: Znanost o vodi oz. Infopatija).
Paradigmatsko in vsebinsko vse skupaj spominja na razvpito objavo Benveniste o »spominu vode« v reviji Nature (glej prejšnje diskusije na Kvarkadabri). Ker ne biološki ne kemijski poskusi niso dokazali hipotez iz dispozicije disertacije, so avtorji po »staranju« vode vseeno »odkrili« domnevno novo lastnost vode – t.i. »avtotiksotropijo vode«, ki je bila »presenetljivo« podobna že prej zavrnjenemu »opažanju« Vybirala in Vorácka (2007) o domnevni spremembi reoloških lastnostih s staranjem in pojavom, ki sta ga avtorja poimenovala »avtotiksotropija vode«. Paradigmatsko je to »presenetljivo odkritje« mogoče povezati s hipotezami o obstoju trajnih vodnih skupkov (zelo kratkoživi so mogoči!) oz. kar o »polimerni« vodi v tekočem stanju. Zgodba o polimerni vodi (ang. polywater) je še ena razvpita psevdoznanstvena in nedokazana hipoteza (Lippincott in sod. oz. Page in sod. Science 1969 in 1970) o lastnostih vode, ki ima zelo zanimivo in poučno zgodovino (več v Slate Magazine). Kot je razvidno iz zapisnika drugega, »uspešnega« zagovora na rektoratu, je somentor dr. P. Bukovec zastavil vprašanje Nadi V. tudi o »polimerni vodi« in o njeni povezavi z njenim doktorskim delom.
Ključno za razumevanje okoliščin o pričetku in koncu postopka s spornim doktoratom je, da natančno preberemo celotno prijavno dokumentacijo, s katero sta Bion d.o.o. in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL 31.01.2008 kandidirala na razpis takratne TIA-e za mlade raziskovalce iz gospodarstva (Prijava 1. del in 2. del). To isto vsebino (čeprav z manjšim naborom raziskovalnih metod) je namreč Nada V. prijavila v vlogi za doktorsko temo in drugič, končno »uspešno« zagovarjala na rektoratu.
Če smo dobronamerni, ima zgodba o spornem doktoratu lahko tudi pozitiven vpliv na slovensko znanstveno srenjo: ponovno opozarja, da znanost ni imuna za stranpoti in nesoglasja o izsledkih raziskav. To je v naravi znanosti in vnaprejšnje zavračanje drznih hipotez bi zaviralo razvoj znanosti. Še vedno pa velja, da morajo biti dokazi prepričljivi in preverljivi. V našem konkretnem primeru, ki pa ni edinstven, verjetno ni šlo zgolj za znanost ampak tudi za trženjski motiv. Tako mentorju (Bion d.o.o.) kot somentorju (Inštitut za trajnostni razvoj, Peter Bukovec s.p.) bi lahko z razlogom očitali nasprotje interesov.
V zaključek: sporni doktorat opozarja, da je treba ločiti med hipotezami in znanstvenimi dokazi, predvsem pa: nove znanstvene paradigme terjajo nove pristope, tehnike, metode, predvsem pa veliko širokega vedenja ter vsebinsko zelo argumentirane dokaze. Celo objave v revijah s faktorjem vpliva (celo Nature in Science ne) niso garant, da ne gre za zmote. Vsaj za »spomin vode« in obstoj »trajnih vodnih skupkov« trdnih neizpodbitnih eksperimentalnih dokazov za enkrat pač ni. Obe hipotezi sta tudi v nasprotju z osnovnimi termodinamskimi zakoni.
- Vybíral in Vorácek. Long term structural effects in water: autothixotropy of water and its hysteresis. Homeopathy 2007, 96:183-8.
- Lippincott in sod. Polywater. Science 1969, 164:1482-7.
- Page in sod. Polywater: proton nuclear magnetic resonance spectrum. Science 1970 167: 51.
Spomin vode nima nobene povezave s homeopatijo. Preberite si članek
The Controversy Over the “Memory of Water” prispevek Georgea Vithoulkasa
http://www.medscihypotheses.com/abstract/index/idArt/901167
Prispevek v linku je poln cvetk. Npr.”Homeopatija naj se sodi le po terapevtskih ucinkih”. A kaj ko so ti skladni s placebom.
Ce bi nekaj takega kot “spomin vode” res obstajalo, potem bi imeli ne le potrditev homeopatije temvec tudi mehanizem. In to vtiskovanje informacije je kljucen del trditev v homeopatiji. A na zalost tudi znanstveno ovrzeno…
“in to vtiskovanje informacije je ključen del trditev v homeopatiji.” Ali lahko navedete vir te vaše trditve?
https://journals.matheo.si/index.php/ACSi/article/view/1258/330
Akademik in kemik Dušan Hadži? Ali je on slučajno tudi avtoriteta na področju medicine in homeopatije?
Profesor Dušan Hadži je svetovna avtoriteta na področju vibracijske spektroskopije, zlasti za snovi z vodikovimi vezmi. Bil je med prvimi, ki so uvedli oz. upoštevali kvantno mehaniko v kemiji. Na spletu je kar nekaj podatkov o njegovem delu. Vodikova vez je ena najpomembnejših kemijskih vezi zlasti v bioloških materialih in igra zelo pomembno vlogo v vseh primerih, kjer nastopa tudi voda. Pri porabi zdravil mora medicina upoštevati obstoj in lastnosti molekul ter učinke med njimi. Prav gotovo ne more mimo kemijskih informacij – KAKO potekajo interakcije med molekulo zdravila in molekulo v telesu. Brez te interakcije med zdravilno učinkovino in… Beri dalje »
Pravite, da je akademik Dušan Hadži “nedvomna avtoriteta za problematiko »spomina vode«”, vendar to še ne pomeni, da je avtoriteta tudi za homeopatijo. Homeopatija nima prav nič “s spominom vode”.
Če je akademik Hadži “nedvomna avtoriteta za problematiko »spomina vode«”, zakaj pa ni bil mentor ali vsaj somentor Nadi V.?
Homeopatija lahko le s “spominom vode” razloži (ne)delovanje svojih učinkovin. Za razumevanje te nujne zahteve je treba vedeti, kako se naredijo homeopatska “zdravila”. Ker ima voda bistveno prekratek spomin (trajanje je reda velikosti 0,000000001 s), ne more prenesti nobene informacije, saj se ta prezgodaj zgubi. To pomeni, da homeopatija temelji na placebu, ta pa potrebuje neomajno zaupanje in vero. Prav gotovo profesor Hadži ne bi mogel biti aktivno povezan s tem doktoratom, saj bi bil ta potem bistveno drugačen po opravljenem delu in zlasti po razlagi rezultatov. Pa tudi sicer bi se te teme ne lotil. To temo je očitno… Beri dalje »
Stopedeset letne izkušnje na področju homeopatije ni kar tako za zavreči. Na francosko-nemškem področju je homeopatija to, kar so pri nas čajčki (celo predmet na farmaciji).
Znanstveniki pa taki, ki ne razumejo ppm ali 10(-9) molarnih koncentracij. Za interakcije z določenimi receptorji ne rabiš konjskih doz. Spomin vode nima tu nič. Larifari za tiste, ki ne razumejo fiziologije živih organizmov in so zaplankani na svojem oskem področju.
Z negacijo homeopatije kažete le svojo majhnost. Raje jo sprejmite in se potem odločite, kdaj je v redu in kdaj ni.
glej, na koncu debata o homeopatiji vedno padejo na isti tocki – definiciji. Zgodovinsko je bila ucinkovitost homeopatije razlagana s konceptom, da vecja razredcenosti (vecja potenca), pomeni vecji ucinek. In to je bullshit. Danes pa homeopatijo nekateri razumejo precej siroko, in vanjo vkljucujejo tudi veliko stvari, ki ne sledijo tej definiciji (cajcki, holisticni pristop, itd). Vsi tukaj zelo dobro razumemo ppm, in nihce ne nasprotuje temu, da imajo lahko tudi nizke koncentracije zdravilnih ucinkovin, ucinke (seveda do neke mere – ko v homeopatskem zdravilu ni vec sledu o zdravilni ucinkovini, tudi ucinka ni). Torej, homeopatija je vedno bullshit in nikoli… Beri dalje »
Goreči zagovorniki in nasprotniki zdravilskih metod, tudi homeopatije, bi morali prebrati knjigo: Simon Singh, Edzard Ernst: Zdravilo ali slepilo (Trick or treatment) (Žepna knjiga 2008). Tu lahko preberejo, podprto z zgodovinskimi dejstvi, da je bila homeopatija uvedena v obdobju “heorjske” medicine, ko je bil heroj pacient, ki je uspel preživeti te strašne tretmaje. Takrat so homeopati uvedli revolucionarne novosti – popolnoma neškodljiva zdravila, prijaznost do pacientov, dobro hrano in higieno v bolnicah, česar uradna medicina takrat ni poznala. Seveda so imeli velike uspehe, saj niso zavirali samo-zdravljenja, ampak so ga podpirali! Vendar se je kasneje uradna medicina oprla na znanost… Beri dalje »
Delo, 28.1.2017:
Akademik prof. dr. Dušan Hadži: “Homeopatski zdravilci vedo, da voda ne more imeti spomina, ampak da deluje po učinku placeba.”
http://www.delo.si/novice/slovenija/nesoglasja-s-fizikalnimi-dejstvi.html
Akademik Hadži je pravi car: “Tudi prejšnji rektor je očitno homeopat.”
V prispevku v sobotnem Delu se izkaže kot izjemen poznavalec homeopatije.
Se strinjam! Res dober raziskovalec preuči tudi drugo plat, zato zna odgovoriti tudi na alternativna vprašanja. Bilo bi dobro, če bi kaj takega počeli tudi alternativci.
Nova tržna niša. “Strukturirana” voda za pse – “doggy flaška”. https://www.flaska.si/steklenica-flaska/doggy-flaska
ZELO ZANIMIVO!!! citiram: “Podstavek ima obliko jajca. Jajce je simbol življenja, pri Doggy Flaški pa ne gre za katerokoli jajce, temveč za jajce v razmerju, ki ga je izračunal Walter Schauberger. To je matematično razmerje med glasbenimi oktavami, zato lahko trdimo, da je oblika harmonična.” Imam težave z obliko jajca. Kolikor vem, je ta ovalna, nekakšen elipsoid ali podolgovat sferoid, mogoče na enem koncu malo širšo kot na drugem. Glede na znano anekdoto o Kolumbovem jajcu je jajce nemogoče imeti na ravni površini ne da bi se zatrkljalo. Tukaj pa so posebna jajca, taka ki imajo obliko glede na razmerje… Beri dalje »
se boljse postane:
“Pri iskanju odgovora na vprašanje, na kakšen način se zgodijo te spremembe v vodi, smo se spoznali z delom Viktorja Schaubergerja, ki je na popolnoma neznanstven način ugotovil, da voda v sebi skriva nenavadne lastnosti.”