Nekaj odlomkov iz članka v današnjih Financah:
Slovenija niti poskusi ne, da bi iz Bruslja dobila 20 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost. Agencija za raziskovalno dejavnost bi morala napisati dve 30-stranski prijavi, a tega ne naredi. Ker da ne zmorejo narediti dobre prijave. Na ministrstvu za izobraževanje dajejo različna pojasnila, od tega, da je težava v državnih postopkih, do tega, da bi morala del denarja primakniti tudi država. Tako je Slovenija edina članica EU, ki tega denarja ne črpa. …
Gre za razpis Marie Curie Cofund. V okviru razpisa je mogoče dobiti denar za usposabljanje doktorskih študentov ter individualne raziskovalce, ki bi si želeli izkušenj v tujini. Agencija je sicer poskusila že v letih 2011 in 2012, ko jo je vodil Franci Demšar, nekdanji obrambni minister ter državni sekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo, a ni bila uspešna. Takrat je bilo v igri 7,4 milijona evrov na leto. Potem niso več poskusili.
A direktor agencije Györkös zdaj napoveduje, da se bodo vendarle prijavili, in sicer v letu 2017. In dodaja, da je obseg sredstev pogojen s sofinanciranjem iz proračunskih sredstev. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, pravijo, da bo treba, če Sloveniji uspe, za leto 2018 v proračunu zagotoviti dva milijona evrov. Pogovori o prijavi za leto 2016 so stekli junija, pravi Györkös, rok za prijavo pa je 29. september. »Glede na zdajšnje naloge zaposlenih smo ocenili, da priprava kakovostne prijave na razpis MSC Cofund v tako omejenem času ni mogoča.« Opara Krašovčeva na to pravi: »To je tako, kot bi sama dejala, da letos nisem sposobna kakovostno raziskovati pri tekočem projektu in bom zato raziskovala šele prihodnje leto.« Razpisni pogoji so sicer znani od oktobra lani, ko je evropska komisija objavila razpis. Torej bi se o razpisu lahko začeli pogovarjati že prej….
»ARRS bi moral narediti vse, da se Slovenija na ta razpis prijavi. Preprosto moramo biti del te pomembne zgodbe,« je prepričan Janez Škrlec, član sveta za znanost in tehnologijo RS. »Razume se, da ima ARRS omejene možnosti, to pa še ne pomeni, da Slovenija ne more poiskati kakšne druge sprejemljive rešitve.« In poudarja še en vidik: »ARRS bi moral izbirati predvsem mlade, tako pa izbira v glavnem le mentorje. Mladi se morajo sami odločiti, h komu bodo šli. Mogoče je še vedno prisoten vpliv starejših raziskovalcev, skupin in institucij? Verjetno se bodo morale zgoditi tudi kakšne druge spremembe, ki bodo pozitivno vplivale na pomembne odločitve, tudi v primeru tako pomembnih prijav na razpise.« (Vir: Kako je to mogoče?! Slovenija zavestno izgublja milijone za raziskave)
