Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo in predsednica Sveta za znanost in tehnologijo je v Sobotni prilogi Dela objavila odmeven sestavek o predlogu novele zakona o visokem šolstvu, ki pušča univerzam več svobode pri odločanju, kaj se bo izvajajo v slovenščini in kaj v angleščini. (glej tudi zapis: Je slovenščina na univerzi ogrožena?)
Tule je nekaj odlomkov iz članka v Delu:
Prepričana sem, da velika večina razjarjenih nasprotnikov tega besedila novele ni natančno prebrala. Izjave in javna pisma namreč kažejo, da pisci, ki se oglašajo predvsem iz vrst humanistov, ne razumejo, da ne gre za obsežno in splošno izvajanje univerzitetnega pouka v angleškem jeziku, ampak le ponuja možnost, da se slovenski raziskovalni in predvsem pedagoški prostor odpre tujim študentom in profesorjem. …
Raziskovalci in visokošolski predavatelji smo to možnost večinoma težko pričakovali, saj zaradi mednarodne vpetosti našega dela in internacionalizacije univerz po svetu izmenjava študentov in profesorjev v resnici poteka že vrsto let. Vendar se ta vrata, ki jih odpiramo tujcem v raziskovanju in učenju, tesno zaprejo, ko gre za formalno (in administrativno) priznavanje njihovega delovanja pri nas. To je v veliki večini primerov začasno (mednarodni projekti, magisteriji, doktorati, predavanja), zato so na nekaterih smelih fakultetah le (izjemoma) dovolili predavanja in zagovore v angleškem jeziku. Naj poudarim, da je zagovor doktoratov v angleškem jeziku pred mednarodno sestavljenimi komisijami, v katere sem bila večkrat povabljena, na tujih univerzah standardno pravilo. Tako je v velikih državah, kot je Brazilija, ali majhnih državah, kot sta Finska in Norveška, kjer se ob tem ne bojijo izgube svoje nacionalne identitete. Želijo si več izmenjav in obiskov odličnih tujih študentov – a ne zaradi »neoliberalističnega prodajanja« svojega znanja, kar UL očitajo celo ugledni kulturniki in novinarji (Delo, SP, 21. maja 2016), ampak za krepitev in plemenitenje svojega intelektualnega prostora. Trend v svetu nikakor ni vračanje k nacionalnim jezikom, kot menijo nekateri, saj so moje in izkušnje vrste kolegov s področja naravoslovnih in tehničnih znanosti ravno nasprotne. Prav tako je nedopustno, da procese internacionalizacije enačimo z izvajanjem bolonjske reforme v Sloveniji, kot v polemikah o noveli trdijo nekateri pisci, saj problemi te reforme izvirajo iz vrste drugih okoliščin. …
V tem prispevku sem skušala prikazati, da za internacionalizacijo akademskega prostora stojijo trdna vsebina ter realnost raziskovalnega in izobraževalnega procesa, resnični študentje in profesorji z imeni in nazivi, ki prihajajo k nam in mi k njim. A za zdaj še ob iskanju administrativnih ovinkov, da lahko omogočamo neustavljivi proces večje mednarodne vpetosti. Verjela pa bi, da so v Sloveniji fakultete, ki mednarodnih norm (še) ne dosegajo, ne razumejo in bi bilo zato treba preveriti kvaliteto dela nekaterih fakultet, česar se prav tako dotakne novela ZVIS, vendar ti členi niso predmet tega sestavka.
Ob tem se sprašujem celo, ali k tako burnemu nasprotovanju nekaterih profesorjev slavistike in drugih humanističnih ved ne pripomore le borba za ohranitev pomena svoje stroke, čeprav ga nihče ne zanika. Ob tako nerazumnih in nelogičnih argumentih proti noveli, kakršne zasledim v dnevnem časopisju, si dovolim celo zlobno pripombo, da ksenofobično izključevanje tujih študentov in profesorjev iz svojega »strokovnega prostora« morda odseva le nesposobnost komuniciranja v angleškem jeziku in strah za profesorski stolček. Vsekakor bi bilo treba v tem pogledu dodatno izobraziti tudi pedagoško osebje na univerzah.
Za konec naj citiram Josepha Henricha, profesorja človeške razvojne biologije z univerze v Harvardu (ZDA): »Naša sposobnost inovativnega mišljenja je povezana z velikostjo naših kolektivnih možganov, ti pa so odvisni od tega, koliko družbene norme ljudi spodbujajo k ustvarjanju, delitvi in novim kombinacijam idej in prakse.« S komentarjem, da internacionalizacija pospešuje tudi znanstveno ustvarjalnost ter krepi razvojni potencial in konkurenčnost Slovenije v svetu in da se je treba vprašati, v kateri fazi rasti so kolektivni možgani naše družbe.
Argumente nasprotnikov novele so predstavili na okrogli mizi Inštituta Nove revije:
Vlada je v zakonodajni postopek vložila Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, ki v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji. Na predlog so se kritično odzvali številni ustvarjalci, raziskovalci in izobraževalci. Odprta je že doslej široko podprta javna peticija Slavističnega društva Slovenije (zbranih že preko 8000 podpisov). Relevantne ugovore glede socialno-ekonomskih učinkov tega člena in celotne novele je podal tudi Visokošolski sindikat Slovenije.
Govorniki:
– prof. dr. Andreja Žele, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, predsednica Slavističnega društva Slovenije,
– prof. dr. Marko Jesenšek, prorektor Univerze v Mariboru,
– doc. dr. Zoran Božič, Univerza v Novi Gorici, predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Državnega sveta,
– prof. dr. Marko Marinčič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije.
Pogovor vodi prof. dr. Dean Komel, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko.
“Ob tako nerazumnih in nelogičnih argumentih proti noveli, kakršne zasledim v dnevnem časopisju, si dovolim celo zlobno pripombo, da ksenofobično izključevanje tujih študentov in profesorjev iz svojega »strokovnega prostora« morda odseva le nesposobnost komuniciranja v angleškem jeziku in strah za profesorski stolček.”
Ob takšnem kvazi argumentu se lahko le nasmehnem. Očitno zagovornikom spremembe novele resnih argumentov zmanjkuje.
Meni pa se ta hipoteza niti ne zdi tako privlečena za lase. Vsekakor je slovenistika manj internacionalizirana kot je raziskovanje na področju naravoslovnih ved. Od tu do bojazni pred neznanim ali pa do neke bojazni do irelevantnosti lastne stroke pa morda niti ni tako daleč…
Nasprotno. Gre za neke vrste logično napako, ker diskvalificira nasprotnika na podlagi nekih domnevnih skritih motivov. Je pa še en vidik vsega tega početja: če bi npr. s tem Erasmusom mislili resno (baje je delež tujih študentov pomemben pri vrednotenju univerz), bi ponudili celotne posebne module v angl. jeziku, kamor bi se vpisali pač tuji študenti, ki bi jih bilo potrebno pred tem selekcionirati in izločiti turiste. Seveda je treba to dodatno financirati, univerza pa nima denarja. In sedaj je univerzitetni establišment skupaj z oblastjo pač našel bližnico, da se bo tudi Slovencem predavalo v angleščini zaradi enega ali dveh… Beri dalje »
“Seveda priprava kvalitetnih predavanj v angleščini zahteva od učitelja precej dodatnega dela.” Od kod ti ta podatek? Na podlagi lastnih izkusenj zahteva priprava vsebin v slovenscini ali anglescini enako casa, ce si seveda anglesko pismen (vsak profesor mora imeti visoko znanje enega tujega jezika, brez tega ne more postat profesor, in za vecino gre tukaj za anglescino). Tvoj argument o dodatnem delu, torej pomeni dodatno delo prevajanja obstojecih predavanj ali ponujena predavanja enega profesorja v dveh jezikih ali pa priprava popolnoma novih modulov, kjer se s tvojimi financnimi pomisleki strinjam. Ampak, argument, ki je v videu, da slovenski profesorji ne… Beri dalje »
Očitno precenjuješ znanje angleščine slovenskih študentov. Pa nekaterih profesorjev takisto.
studentje se lahko naucijo boljse anglescine tekom studija, tako da je argument, da ne zmorejo, se vedno beden. Profesorji, ki ne zmorejo predavat v anglescini (ali vsaj kakem tujem jeziku), pa po mojem mnenju nimajo dovolj znanja za delovno mesto, ki ga zasedajo – kdor ne zmore predavat, tudi ne zmore brat in razumet znanstvenih clankov, tako da mocno dvomim, da lahko kaj dosti prispeva k “publiciranju visoko vrednih znanstvenih člankov”.
Argument, ljudje niso dovolj sposobni, pac nikoli ne more in ne sme biti argument v visokem solstvu.
Trditi, da so predavanja, ki jih imaš v tujem jeziku enako kvalitetna (ne glede na znanje) kot v materinem jeziku je po mojem vseeno pretirano samozavestno.
Pa niti ne gre za to ali je nekdo dovolj sposoben. Gre za to ali je prav, da slovenskemu študentu odrečeš predavanja v materinem jeziku zato, da (zastonj) lahko ista predavanja poslušata 2-3 posamezniki iz tujine. Meni npr. ni noben problem predavati v angl. vendar nočem, ker sem toliko konzervativen (ali pa premorem toliko hrbtenice), da smatram, da bi naj slovenščina na slovenskih univerzah imela prednost.
Nikjer v spremembi tistega enega clena novele, ni receno, da se bodo programi izvajali v tujem jeziku, zapisano je, da se smejo izvajati. In btw precej podobno je bilo zapisano tudi prej (odstranil sem vse alineje, ki so identicne/ekvivalentne, razen prvega stavka): Novela: »Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo: – študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov, – skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami, – študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.«. Prejsnja verzija: Visokošolski zavod lahko… Beri dalje »
Dovolj dolgo sem na tem svetu, da vem kaj pomenijo mehke dikcije kot so praviloma, v tem primeru “večje število” itd. Pri danem univerzitetnem establišmentu bo to pomenilo, da se bo večina izvajala v angleščini, kjer bo prisotno “večje” število (tega večje seveda nihče ne želi natančno opredeliti) tujih študentov. In potem bodo nabijali, kako se zaradi tega dvigne ne vem kakšna kvaliteta. Podobno kot delovni 2. januar prinese ne vem koliko milijonov, le da nihče ne ve, kje so….
ampak, jasno ti pa je, da dikcija ni nova, temvec je bila ze v prejsnjem zakonu – in da do zdaj kaksnega negativnega ucinka dikcije ni bilo (ali pac)? glej, moje branje spremembe tega clena zakona je: vse je ostalo isto (del programa ali cel program nima veze, ker mnozica vseh podmnozic vsebuje osnovno mnozico), razen kar se tice studijskih programov, ki se izvajajo skupaj s tujimi institucijami in ki se izvajajo v tujini. o teh dveh alinejah pa pritozb ni bilo… torej, vsi so sli v luft povsem brezveze (brez branja). To, da slovenski profesorji naj ne bi predavali… Beri dalje »
Tebe, rx170, nihče ne bo silil, da bi predaval v angleškem jeziku. Če pa se na neki drugi instituciji nosilec nekega predmeta na doktorskem študiju, skupaj z akademskim zborom odloči, da je smiselno predmet predavati v angleškem jeziku … zakaj bi se to tikalo tebe? Zakaj bi ti to rad onemogočil? In kje je zdaj zagovarjanje univerzitetne avtonomije? Dejstvo je, da je nekatere odločitve pač potrebno zaupati tistim, ki so za to najbolj usposobljeni. In izbira jezika pri določenem predmetu (spet – gre se večinoma za doktorske študije na naravoslovnih in tehniških fakultetah) je stvar avtonomije strokovnjaka, ki je za… Beri dalje »
Mene se ne tiče. Se pa tiče zakonodajalca, ki lahko to (in verjetno tudi bo) prepreči. Avtonomija univerze pa seveda ni nad zakonom.
Z mojega vidika je ravno obratno… niti enega pametnega argumenta nasprotnikov. Vse samo strah pred spremembami. Hudiča, pa še naravoslovec nisem?!
Da samo pridodam še svoje mnenje, ker sem dobil občutek, da izgleda vsa debata kot boj med humanisti/družboslovci in naravoslovci/tehniki. No, sam sem humanist in vstop angleščine na univerzo povsem podpiram. Konec koncev tudi humanisti — tisti, ki k svojemu delu pristopamo resno — komuniciramo, objavljamo in predavamo (gostujoče, na konferencah, …) v angleščini. Drugega nam v našem prostoru niti ne preostane, če se ukvarjamo z nekimi specifičnimi temami (kar se na najvišji ravni seveda moramo). Spomnim se, da sem moral za pisanje doktorata v angleščini iti skozi rešeto univerzitetne komisije, ki mi je na koncu to sicer odobrila. Moj… Beri dalje »
Slovenska matica Vas vljudno vabi na srečanje Zagovor slovenščine, ki bo v sredo, 13. julija 2016, ob 12. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I v Ljubljani. Že vrsto let smo priča nasprotujočim si razpravam o slovenščini kot jeziku znanosti in univerzitetnega izobraževanja. Posebej intenzivno javno diskusijo pa je letos sprožil vladni Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, ki v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji. Da bi slovenščina »stala in obstala«, ni dovolj njeno kulturno in etnično ohranjanje, marveč je potrebno… Beri dalje »
Napredni proti zapečkarjem? Kje neki. Lokalni tajkuni proti znanosti. S slovenščino vse to nima nobene zveze.
Rusi se zavedajo poemna jezika in so podprli prizadevanja za ohranitev slovenščine. Upajmo, da bo pri poslancih prevladala zdrava pamet in ne bodo podprli škodljive novele, pa čeprav jo podpira univerzitetni establišment.
http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2016/07/Zagovor-slovenscine.pdf
Nova spletna stran »za govor SLOVENŠČINE« je dosegljiva na povezavi: http://www.zagovor-slovenscine.si/
Na njej objavljamo peticijo, objave v medijih, avdio- in videoposnetke pogovorov in razprav ter deklaracijo udeležencev »Zagovora slovenščine« v Slovenski matici ob Noveli Zakona o visokem šolstvu.