Očitno so letošnji rezultati razpisov dobro razburkali našo raziskovalno srenjo. Danes je v Delu objavljen komentar prof. Toma Turka o rezultatih razpisa za projekte (http://www.delo.si/arhiv/dvom-o-pravicnosti.html), v katerem zahteva celo razveljavitev razpisa. Z večino komentarjev se popolnoma strinjam, saj postaja to, kar se zdaj dogaja, že kar nekoliko smešno, če ne bi bilo preveč žalostno. Na nekaterih področjih, kjer letos je sproščen denar za nov projekt (že to vlečenje dot je sicer samo po sebi absurdno, če govorimo o tekmovalnem izboru), je v drugi krog bil uvrščen samo en vnaprej povabljen projekt, kar dejansko pomeni, da bo v drugem krogu tak projekt avtomatično sprejet, četudi bo prijavitelj oddal prazen obrazec. To dejansko pomeni, da letos vsaj na nekaterih področjih, ni več izbire najboljših, ampak bodo projekti podeljeni vnaprej določenim izbrancem ARRS.
Upajmo, da bo to razburkanje letos imelo kakšen učinek, ne pa, da se bodo valovi spet porazgubili, kot običajno. Za to pa bi verjetno morali raziskovalci stopiti skupaj, saj je do sedaj veliko moči ARRS dobivala prav zaradi naše razdrobljenosti in neenotnosti, ko se vsi borimo eden proti drugemu za svoj tanek košček kruha od skupnega, a zdaj že izjemno majhnega hlebčka, ki ga za znanost namenja država.
Pri podoktorskih še ena absurdnost, da je med "projekti prijavljenimi na drugi RO" bilo uspešnih 70%, med vsemi ostalimi pa le 10%. To je zaradi pravila, ki propagira "prehajanje kadrov med institucijami", vendar v neenakopraven položaj postavlja podoktorske prijave iz gospodarstva.
(Pleg tega, dvomim da prehajanje s FKKT na KI, BF na NIB, predstavlja tako bistven doprinos, da bi jih morali obravnavati privilegirano. Še en (od kopice) absurdnih primerov slovenske znanstvene politike.)
Politika ARRS pri dodeljevanju praktično katerihkoli sredstev je taka, da ohranja obstoječa razmerja “sil” oz. da se ohranjajo “ustaljene prakse”. Da bi se to izvedlo bolj “transparentno”, obstajajo specialni povabljenci na razpis za projekte, prijave se lahko premešča iz polja na polje, zbrane točke pa se za kandidate lahko poveča (zbere v daljšem obdobju) ali pa po potrebi zmanjša, pa čeprav to ni določeno v nobenih postopkih. Cilj posvečuje sredstva.
Stvari potekajo zelo transparentno. To je temeljito naštudiral direktor agencije, ki nas je o tem tudi podrobno podučil (Transparentnost in skrb za denar davkoplačevalcev, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013).
JZ – hvala za to opazko, tega nisem pomislil, da gre lahko za enostavno prehajanje med instituti in fakultetami z istega področja, verjetno vsaj v nekaterih primerih celo kar znotraj istih raziskovalnih skupin, ki delujejo na obeh inštitucijah. Bi bilo zanimivo videti analizo, kaj je ta mobilnost dejansko…
Kako je z ugovori in rokom za oddajo v 2. fazo? Sklepe o ugovorih bodo pošiljali v petek (14. 3.) oddaja 2. faze pa je naslednji ponedeljek (17. 3.). Kaj če do ponedeljka prijavitelj še ne dobi odgovora agencije?
p.s.: se je kdaj komu že zgodilo, da je bil ugovor "uslišan"?
Na rokovniku trenutno piše, da bodo obvestila o ugovorih poslali 21.3., rok oddaje za 2. fazo pa je nespremenjen (17.3). Sicer pa so tudi z obvestili o vlogah v I. fazi odlašali in se v rokovniku marsikaj sproti spreminja…
Ugovori niso uslišani. Razpisi ARRS so pa izguba časa.
"Razpisi ARRS so pa izguba časa."
Ne vem, če je to pametno – potem si bodo ves ta denar kolikor ga pač je, z lahkoto in brez težav s "prednastavljeno prednostjo" zelo "transparentno" razdelili med seboj. To je davkoplačevalski denar! Treba je izsiliti spremembe postopkov.
Pri zadnjem razpisu CRP Zagotovimo si hrano za jutri, so praktično vse teme že dodeljene. Vnaprej.
Ministrstvo (MKO) najprej zbira predloge tem, raziskovalci pač napišejo, kaj bi želeli početi, potem pa tisti, ki so pri koritu dobijo temo v razpisu.