Slovenci množično zapuščajo Slovenijo

Pod naslovom “Slovenci množično zapuščajo Slovenijo” je v Delu objavljen članek o trendu pospešenega izseljevanja iz Republike Slovenije.

V prvih osmih mesecih letos se jih je odselilo 7997, kar je skoraj dvakrat toliko kot lani in desetkrat več kot, na primer, leta 1995… Po oceni poznavalcev gre za beg možganov, kar vodi v nacionalno katastrofo. Zelo veliko zaskrbljenost so izrazili akademiki SAZU.

 V zadnjih štirih letih torej preko 20 tisoč državljanov Republike Slovenije, kar je kar odstotek populacije. Na žalost v članku ne podajo podatkov o izobrazbeni sestavi izseljencev, tako ostanemo le pri ugibanjih

Podatkov o tem, koliko je med odseljenimi visokoizobraženih, magistrov in doktorjev znanosti, ni, toda ocene poznavalcev in tudi vsakodnevni pogovori kažejo, da gre za beg možganov. »Ko pridem na Institut Jožefa Stefana, vsi mladi govorijo samo o tem, s kom v tujini so se pogovarjali in kam bodo odšli. Bojim se, da bodo odšli za vedno. Zelo sem zaskrbljen za dolgoročni razvoj države,« opisuje stanje med mladimi raziskovalci dr. Franci Demšar, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V zadnjih letih se je zelo povečalo tudi zanimanje za študij v tujini, kar že kaže na prihodnje odselitvene tokove. Zunaj Slovenije je lani s pomočjo državne štipendije študiralo 2642 študentov, mnogi pa tudi brez štipendij. Štipendisti imajo zavezo, da se po končanem študijo vrnejo, a mnogi kljub temu ostanejo v tujini.

O analizi emigracij slovenskih znanstvenikov je Delo pisalo pred nekaj več kot dvemi meseci pod manj alarmantnim naslovom “Množičnega bega možganov še ni, a se lahko zgodi“, a podatki segajo le do leta 2009, ko situacija še ni bila tako pereča

Ugotovitve projekta, ki se je osredotočil na beg možganov med raziskovalci v Sloveniji (zlasti mladimi raziskovalci), temeljijo na anketiranju v organizacijah, v katerih sta bili leta 2009 zaposleni več kot dve tretjini vseh raziskovalcev, in na primerjavi s preteklo analizo. Po vstopu Slovenije v EU je v tujino odšlo 128 raziskovalcev in 46 mladih raziskovalcev, toda to je ocena, o kateri je mogoče sklepati na podlagi navedenega raziskovalnega vzorca. V absolutnih številkah se je obseg emigracije iz anketiranih organizacij povečal – med letoma 2004 in 2009 jih je bilo 88, med letoma 1995 in 2004 pa 73, izražen relativno pa je ostal na isti ravni (znašal je le odstotek vseh raziskovalcev, zaposlenih v anketiranih organizacijah). 

Povsem realno je pričakovati, da bo situacija v prihodnje manj rožnata, saj se nam je znanstvenikom lažje izseliti (večinoma precej manjše vizumske ovire pri selitvah izven EU, manjše jezikovne prepreke). Poleg tega pa se očitno znanosti obeta prav neverjetno rezanje sredstev – v javnem sektorju 5 odstotno zmanjševanje mase plač, v znanosti pa kar 19 odstotno (!?) zmanjševanje stroškov dela. Je kar težko verjeti…

Še slabše se piše znanosti, kjer naj bi se stroški dela glede na leto 2011 zmanjšali za 19 odstotkov (več v tabeli). Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Jadran Lenarčič našteva, da se utegne klestenje iztatkov pri njih poznati pri vse redkejših raziskovalnih razpisih, znižanju urnih postavk dela in odpuščanju. »Kakovost dela IJS se bo zmanjšala, drugače pač ne more biti. To pa bo, če želimo ali ne, predvsem škodilo mlajšim raziskovalcem in tehnološkim raziskavam. V tem trenutku si prizadevamo pridobivati čim več evropskih projektov, kljub temu, da smo jih v preteklosti že tako imeli zelo veliko. Obsega projektov iz gospodarstva pa dandanes ni mogoče povečevati, kar je vsakomur jasno,« opozarja Lenarčič.

-