Ker vem, da je med bralci bloga veliko naravoslovcev (vsaj po duši), eno zanimivo vprašanje:
Če bi vso vodo, kar je je na Zemlji, lahko spravili v obliko krogle, kako velika bi ta krogla bila?
Predlagam, da najprej sami razmislite o odgovoru, potem pa si preberete in ogledate odgovor na tej strani. (Via GeekPress.)
-
No, ja, Vprašanje je, kako dobra je ocena za količino vode.
Lahko si narediš še malo drugačno reprezentacijo omenjene količine vode. Recimo, da je Zemlja krogla s polmerom 6400 km. Če bi vso to vodo enakomerno polil čez vso površino Zemlje, bi dobil plast vode, debelo 22 metrov. Kar ni tako malo.
(ZdravaPamet)
Hvala za komentar. Poanta sicer – vsaj jaz sem jo tako razumel – ni v absolutni količini, ampak v (primerjalni) percepciji. Torej ne, da bi bilo vode malo, ampak da je tudi ta velika količina vode, ki jo vidimo vsepovsod okrog nas (71 % zemljine površine že sedaj pokriva voda, temu pa je treba dodati še vso vodo, ki poganja živi svet, itd.), vendarle skoraj vsa na zelo tankem površinskem sloju Zemlje in da po prostornini pomeni tako majhen del Zemljine prostornine. Rezultat – predvsem slikovna predstava – se mi zdi zanimiv in nekoliko presenetljiv. Je pa res, da sem… Beri dalje »
Glede na to, kako veliki so Oceani, tej predstavi preprosto ne verjamem. Kaj pa, če so se ušteli?
Niso se ušteli, oceani so zelo plitvi glede na velikost Zemlje.
Ocenjena debelina plasti vode iz prejšnjega komentarja (22 metrov) je napačna. Prava debelina je 2.7 km, kar se ne zdi tako malo.
Res sem se zmotil. 🙁 Pravzaprav je debelina okoli 22 kilometrov!
(ZdravaPamet)
Mah spet sem se zmotil. Anonimni ima prav, 2.7 kilometra.
(ZdravaPamet)
Sem preveril in na brzino izračunal.
Površina Zemlje je 5,10e08 km2, pri plasti 2,7 km to znese prostornino 1,38e09 km3. Polmer krogle s tolikšnim volumnom je približno 690 km (premer 1380 km).
(sem šele zdaj videl, da so v samem članku prišli do istih rezultatov, izgleda, da je ok).
Še domača naloga: kako velika pa bi bila krogla, v katero bi spravilo celotno Zemljino atmosfero?
Zanimiva so tudi vprašanja o vodi kot viru. Recimo, povprečna letna poraba vode (2004) za gospodinjstva po osebi je v Evropi 57 m3, v ZDA 100m3, v Afriki 10m3. Če skupaj seštejejo porabo gospodinjstev, storitev in industrije, ta letno po osebi znaša 366 m3 za ZDA, 232 m3 v Evropi in 25 m3 za Afriko. Podatki o t.i. "zeleni vodi" (to je, poenostavljeno, voda, ki jo za rast porabijo rastline), so tudi precej fascinantni. Preračunana globalna povprečna poraba na prebivalca za proizvodnjo hrane je 1200 m3 "zelene vode" letno – 1800m3 letno na prebivalca v severni Ameriki, 1600m3 v Evropi… Beri dalje »