We have already observed that the presumption that humans have this distinctive status can be questioned by comparing humans with other animals, especially Great Apes; and we return to this point below. But setting it aside for the moment, it has long been accepted that the dignity of man does not rule out many ways in which animal and human materials are combined. After all, most humans eat meat or drink milk. Of course, some people are vegans on moral grounds, but these grounds are not that the very idea of combining human and animal materials is wrong, but that it is wrong to kill animals for human consumption, that dairy farming is exploitative and so on. Again, humans are not demeaned by the incorporation of parts of non-human animals (such as heart valves from pigs) through xenotransplantation, though it is possible to object to this practice on other grounds. Similarly, therefore, the creation by another form of xenotransplantation of animals which include significant human elements cannot be held to threaten human dignity just because it humanises the animals involved. In particular, the creation of reliable animal models for human disease poses no threat to human dignity. Perhaps this practice imposes unaccepatable harm on the animals involved; but that is a different argument which will be considered in the next section. (Poročilo o ACHM, str. 73)
Naš preliminarni sklep je, da prakse humaniziranja (humanising) živali za namen medicinskih raziskav ne prinašajo bistveno novih etičnih problemov, v primerjavi z drugimi vrstami medicinskih raziskav, ki tudi uporabljajo živali. Kot smo pojasnil, koliko gre za vprašanje dobrobiti živali, nasprotno celo obstaja verjetnost, da bodo nove prakse omogočale zmanjšanje trpljenja živali pri nekaterih testih (o tem več v naslednjem razdelku). Naslednji pomislek je bil, da humaniziranje živali posebej za korist človeka, vnaša novo stopnjo izkoriščanja v razmere med ljudmi in živalmi. Po našem premisleku to ne zdrži: če postavimo ob stran simbolno vrednost vnašanja človeških materialov v živali, kot osnova očitka ostane dejstvo, da je celotno početje le zaradi človeške koristi. To dejansko drži, toda v tem pogledu nove vrste raziskav niso nič drugačne od konvencionalnih, v katerih se živali uporabljajo za medicinske raziskave brez humaniziranja. (ACHM , str. 76)
Strinjamo se, da uporaba živali za raziskave v medicini ostaja kontroverzna praksa, ki je v tem poročilu nismo poskušali upravičevati. Pozornost smo usmerili na na posebna etična vprašanja, ki jih poraja uporaba živali, ki vključuje človeški genetski ali celični material. … Naš zaključek je, da ta tip raziskav ne poraja načelno novih zadržkov, ki bi opravičevali njihovo prepoved; dejansko celo odpira možnost zmanjšanja uporabe primatov in podobnih živali v škodljivih testih, kot so testi toksičnosti. Vendarle pa te raziskave vsebujejo določene zaskrbljujoče (troubling) aspekte, ki jih lahko upravičimo le z predvidenim razvojem uspešnega zdravljenja nekaterih resnih človeških bolezni, do katerega bi lahko vodile. V nekaterih primerih, ki smo jih osvetlili, kot so nevrološki eksperimenti z opicami zaradi raziskav nevrodegenerativnih bolezni, morajo biti te raziskave dovoljene šele po skrbni oceni sposobnosti humaniziranih ne-človeških primatov in vpliva raziskav na kvaliteto njihovega življenja. (ACHM, str. 80)
Lepa prezentacija.
Nisem nič bral od tega Trontlja, razen to, kar sem nedavno brskal naokoli. In kar se mene tiče, ni gospod Trontelj daleč stran od katoliškega demagoga. In sam mislim, da bi bilo prav, če intelektualci, ki imajo več besede v tem svetu kot jaz, da spregovorijo tudi v mojem imenu zoper tega tipa. Na televiziji bi bilo najbolj prav. Izjava pa naj se začne: gospod Trontelj pravi….
No, tako, samo to sem hotel dodati…
(Zdravapamet)
Zelo lepo povedano, Luka
Mimogrede, izraza Animals containing human material" (ACHM) nisem uspel najti v strokovni slovenski obliki. Kakšen bi bil pravilen (ali celo utečen, če obstaja) prevod?
Profesor: Kakšen bi bil prevod oziroma kaj je "Animals containing human material"?
Študent (gleda po razredu ali ne bo mogoče prišel kakšen rešujoči namig – pa ga ni): Hmmmmm, Hmmmmm, Janez Janša.
Sorry nisem mogle kaj, da ne napišem te šale (upam da jo boste razumeli kot šalo)
problemi
Luka, jaz mislim, da tega izraza sploh še nimamo prevedenega. Sem malo razmišljal in meni se ta trenutek zdi še najboljši "živali s človeškim biološkim materialom", druge možnosti pa bile še "živali s človeškimi snovmi", "živali z vsebnostjo človeških snovi". Če ima še kdo kakšen predlog pa je seveda dobrodošel.
Mislim, da bi vsebinsko bolj ustrezal izraz "živali s človeškim genskim materialom"
Anonimni – ta izraz ne ustreza popolnoma, ker gre tudi za živali, ki jim vstavimo človeške celice (v tem primeru bi še šlo, ker celice vsebujejo tudi genski material, vendar pa so celice več kot samo to), lahko pa bi bile tudi živali, v katere bi vstavili samo človeške beljakovine in v tem primeru ta izraz sploh ne bi ustrezal.
Mogoče tu prihaja, poudarjam mogoče, do težav s prevodm, ker nezavedno/nehote, naredimo razliko med živaljo in človekom (ali ni človek tudi žival). Jaz bi se bolj nagibal slovenskemu izrazu, ki bi šel v neki smeri "nevtralnega" pojmovanja, brez uporabe pojmov žival in človek.
Nimam pa pojma, kako bi potem to poimenovali, to naj odloči stroka.
Konec koncev se bi zapletlo tudi pri kombinaciji žival/žival, recimo miš/mačka.
problemi
navijam za "živali s človeškim biološkim materialom" (ŽČBM, hehe)
ob Trontlju in RTVSlo mi gre pa na jok …
absolutno se je tudi v Slo treba naučiti (bio)etiške argumentacije (ne samo v pisanju, ampak predvsem v glavi) – lahko pa se seveda zanesemo, da bodo drugi razmišljali namesto nas (to bi bilo tako zelo enostavneje!)