IST Austria

Po dolgem času se oglašam z reklamnim sporočilom (*). Ker sklepam, da lahko sedaj zadržim Vašo pozornost, dragi bralec, le še za kakšen stavek ali dva, naj takoj povem, da je tokratna reklama za ponudbo, ki je izjemno redka in ki je ne boste videli na televizijskih prodajnih kanalih. Dodatno pa si želim zapisati (za spremembo?) znanstveno zgodbo v pozitivnem, optimističnem tonu.

V okolici Dunaja odpira namreč sosednja država nov zvezni raziskovalni inštitut, IST Austria, katerega cilj so vrhunske bazične raziskave v fiziki, biofiziki, nevroznanosti, molekularni, celični in evolucijski biologiji ter računalnistvu. Vas zanima? Če da, berite naprej.

_______________________

Kot sem pisal tule v odgovor Alenki, je Avstrija zaznala potrebo po bazični raziskovalni ustanovi, ki bi se lahko kosala z vrhunskimi inštitucijami po svetu. Po začetnih zapletih in lokalnih kregarijah so sosedje začeli znova (Američani bi rekli “They got their act together”) ter pritegnili mednarodno trojico “starost” — bivše predsednike Weizmanna, Max Planck Society in ETH iz Zuricha — ki so začrtali razvojno pot in pravila za delovanje novega inštituta. Z dodatno podporo industrije je potem avstrijski parlament ustanovil novo inštitucijo, ki je leta 2009 za prvega predsednika dobila Toma Henzingerja (prej profesorja na EPFL in Berkeleyu). Od takrat IST Austria aktivno rekrutira assistant in senior profesorje, saj želi do leta ~2016 zrasti do velikosti 50-60 raziskovalnih skupin (trenutno jih je okrog 10, z zanimivo mednarodno zasedbo).

Zakaj se mi zdi ta inštitucija zanimiva? Zato, ker je v evropskem prostoru redek primer, kako pravilno izrabiti priložnosti, ki jih ponuja nova inštitucija, ki se lahko zastavi izven ustaljenega sistema, birokracije in potencialnih incestnih vplivov majhne socialne mreže. To ni lahko (kot priča tudi prvi poskus ustanovitve IST), je pa mogoče, če le obstaja konsenz o mednarodni znanstveni odličnosti kot edinem merilu. V IST so se odločili za transparentni ameriški tenure-track akademski sistem, torej 5 let assistent profesorja (neodvisna profesorska mesta s svojimi skupinami), čemur avtomatsko sledi odločitev o tenuri na podlagi ocene znanstvenega dela in zunanjih revizij, in če je pozitivna, dobi kandidat zaposlitev za nedoločen čas kot redni profesor. Hkrati so se odločili za model financiranja, ki je blize tistemu iz Max Planck Society: profesorji dobijo sredstva za raziskovalno skupino nekaj ljudi (doktorskih študentov in / ali postdocov) avtomatsko, za več pa zaprošajo pri zunanjih agencijah za financiranje znanosti (ERC, EU, avstrijske fundacije). Patentne ureditve in intelektualno lastnino je inštitut povzel po izraelskem Weizmann Institute of Science. Da bi lahko tekmovali v svetovnem merilu, so (pravilno) zaključili, da mora biti znesek financiranja za raziskave konkurenčen, financiranje samo pa enostavno in direktno vsaki raziskovalni skupini. Takšna kombinacija ureditev je, vsaj kolikor sem si sam ogledal možnosti v Evropi, precej redka. Vedno redkejši so tudi inštituti, ki imajo tako v svoji viziji kot tudi v zakonu, ki inštitucijo ustanavlja , zapisano, da je primarni cilj “curiosity driven basic research”.

Ali bo projekt uspel? Kdo ve. Lahko pa že danes povem, da se ga Avstrija ni lotila polovičarsko. Denarja je na razpolago veliko, ravnokar je bila končana nova laboratorijska zgradba, gradi se naslednja. Uspeh bo odvisen od mladih ljudi — doktorskih študentov, postdocov, mladih profesorjev. Zanimivo je opazovati, kako (posebej na začetku) je pomemben za inštitut vsak dober “hire” in doktorski kandidat; precej me spominja na situacijo v ZDA, kjer (enkrat ko so kandidati šli skozi sito in jih je za doktorske študente ali profesorje ostalo le še nekaj deset ali nekaj za slednje) se je univerza zelo zaposlila s tem, da bi le-te izbrane tudi dokončno pridobila zase.

Za vse, ki vas zanima: Uradni jezik inštituta je angleški. IST Austria podeljuje doktorate znanosti (nima pa dodiplomskega študija); 27. novembra 2010 bo imel inštitut dan odprtih vrat za bodoče doktorske študente. Za vse, ki jih zanimajo profesorska delovna mesta: povabilo je odprto, prijave potekajo preko interneta, in morajo vsebovati le življenjepis, bibliografijo, kratek raziskovalni program, ter priporočilna pisma. Z veseljem bom poizkusil na bolj detajlna vprašanja po elektronski pošti odgovoriti tudi sam.

In še spotoma za tiste, ki vas zanima daljni vzhod: Japonci gradijo inštitut po podobnem modelu na Okinawi (Okinawa Institute of Science and Technology, OIST). Če koga zanima kontant ali informacije, naj mi napiše mail.