Univerza v Ljubljani oblikuje nova merila za napredovanje po akademski lestvici. Temu postopku ob rob je potrebno povedati, da je so predlagana ali se strozja merila bila ze sedaj v veljavi na mnogokaterem naravoslovnem faksu. A kljub temu se zdi, da predlog sproza kar nekaj negodovanja – kot ze zdi predvsem na bolj “mehkih” podrocjih. Pa poglejmo kaksni so predlogi
za napredovanje v docenta mora kandidat med drugim pokazati naslednje
- objavo najmanj 3 člankov v ne prevec obskurnih revijah, pri katerih je prvi avtor (lahko tudi nadomesti z (delom) monografije
za izrednega profesorja:
- da ima uspešno zaključeno vodenje mednarodnega (npr. Erasmus, Tempus) ali bilateralnega projekta, ali pa je bil v tujini vsaj 3 mesece
- prvi avtor 7 clankov
- 15 normiranimi citati iz baze SICRIS (deloma lahko citate nadomesti npr. z vabljenim predavanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah, itd)
za rednega profesorja:
- da ima uspešno zaključeno vodenje mednarodnega (npr. Erasmus, Tempus) ali bilateralnega projekta, in pa je bil v tujini vsaj 3 mesece
- prvi avtor 14 clankov
- 30 normiranimi citati iz baze SICRIS (deloma lahko citate nadomesti npr. z vabljenim predavanjem na mednarodnih znanstvenih konferencah, itd)
Glede na to, da so merila postavljena precej nizko, sem bil nemalo presenecen, ko sem v Financah naletel na naslednji clanek izpostavljenega mladega slovenskega ekonomista Sasa Polanca pod naslovom Bo Univerza v Ljubljani raj le za izbrance? Clanek je res vreden branja in ga toplo priporocam. Verjamem, da bo vplival na vase mnenje o kvaliteti studija na EF. Za okusino le tale podatek:
Tretji pomislek je glede citatov. Na Ekonomski fakulteti smo pregledali citiranost lastnih raziskovalcev in ugotovili, da celo najboljši raziskovalci ne presegajo 10 citatov, tako da po dosedanjih dosežkih nihče ne dosega pogojev za izrednega profesorja, kaj šele za rednega.
V komentarjih ga je nato Polanec malce popravil v
Dopolnitev oziroma popravek: redni profesor Janez Prašnikar na EF ima 53 normiranih citatov, za ostale zaposlene pa podatek drži.
Že po faktorju vpliva, ki meri število citatov, lahko hitro ugotovimo znaten razkorak med posameznimi znanostmi in prepričan sem, da zlasti na področju mehkih znanosti ta predlog ni sprejemljiv. Tam namreč ni dobra objava le tista, ki je indeksirana v SSCI, sploh pa pri nekaterih znanostih, kot je npr. pravna, seštevanje citatov ni ravno najbolje urejenom, saj je v Thomson Reuters zavedena le ena kategorija (law) in ne več parcialnih, kakor sta npr. razdrobljeni fizika in zlasti vede o življenju. In v prvi polovici te kategorije so večinoma le ameriški zborniki posameznih univerz, kamor pa pravniki brez profesorske habilitacije bojda… Beri dalje »
Res je, da lahko vsak zares kompetentno sodi le o svojem ozkem podrocju. Tako sicer osciliram med tem, da so ARRS ocene povsem irelevantne in bi morali ljudi zaposlovati pac glede na to, kako jih vidijo njihovi kolegi (to tudi pomeni priporocilna pisma od eminentnezev iz tujine in slo, itd). A kljub temu, da je v ARRS tockovanju veliko neumnosti (npr. moj nabolj znan clanek mi prinese le cetrtino tock mojega nekega povsem irelevantnega prispevka na konferenci), a po drugi strani imam vseeno obcutek, da obstaja neka korelacija med ARRS tockami in "kvaliteto". Tej razklanosti navkljub in vsem rezervacijam glede… Beri dalje »
Najprej na Univerzitetna merila – meni se zdi predvsem sporna zahteva po številu ur. Vsi vemo, kako se na Ljubljanski univerzi delijo pedagoske ure. Stari profesorji (mnogokrat z negativnimi ocenami studentov) se jih drzijo kot pijanec plota in ne prepustijo niti ure (lahko neplacane) kaksnemu mlajsemu kolegu, cetudi je ta ze predaval po uglednih tujih univerzah, kakrsnih ti stari profesorji se od zunaj niso videli. Zato se mi zdi ta zahteva hudo sporna in kaze, da so si spet ti isti stari profesorji uspeli zgraditi novo gorajo, s katero bodo onemogocali mlade, ambiciozne in sposobne. Glede tockovanja ARRS pa prav… Beri dalje »