Kolikšen je trud, ki ga vlaga znanstvenik v gradnjo svojega ugleda? Precejšen. In kolikšen je trud, ki ga v svoj ugled vlaga (komercialni) založnik znanstvenih revij? Vsaj v enem eklatantnem primeru ta očitno ni prav znaten. Gre za Elsevier in enega od kvazieminentih časopisov, ki jih le ta izdaja – Chaos, Solitons and Fractals.
Urednik revije je M. S. El Naschie, očitno pravi genij, saj je v zadnjih 15 letih objavil več kot tristo člankov. No, genij vse dokler ne izvemo dveh ključnih podatkov. Kot prvo, da je skoraj vse te članke objavil v reviji Chaos, Solitons and Fractals, torej v reviji katere glavni urednik je! V decembrski številki na primer je objavil kar pet (5!) člankov oziroma letos vsega skupaj kar šestdeset (60!). Vse v svoji reviji kakopak.
Drugi ključni podatek je vsebina samih člankov – teksti namreč kar prekipevajo od neumnosti. Kot primer vzemimo M.S. El Naschie, “Anomalies free E-infinity from von Neumann’s continuous geometry”, Chaos, Solitons & Fractals, Volume 38, Issue 5, December 2008, strani 1318-1322. V njem recimo El Naschie ugotovi, kako je 5*137+1=686. Tu je 686 neko magično število, ki nastopa v El Naschiejevi teoriji, medtem ko je 137 (seveda!) celi del inverza elektomagnetne sklopitvene konstante (elektromagnenta sklopitvena konstanta je v resnici približno 1/137.035999, to da elektromagnetna sklopitvena konstanta ni konstantna, temveč je odvisna od energije, pa je tako ali tako nepomebno). Potem se ta numerologija nadaljuje, vse skupaj bogato okrašeno z modno zvenečimi izrazi iz matematike in teoretične fizike. Nekaj nadaljnjih primerov si lahko ogledate tukaj (in nadaljevanje tukaj.
Saj bi bila celotna zadeva smešna, pač še en mazač več, če le ne bi bili ti fenomenalni znanstveni preboji objavljeni v reviji, ki je vključena v SCI, ter ima povrh vsega še celo visok impact factor, kar je običajnemu birokratu dovolj za priznavanje znanstvenosti. Vsakemu znanstveniku oziroma že vsakemu vsaj nekoliko tehnično izobraženemu bralcu pa je nasprotno takoj jasno, da je vse skupaj ena velika neumnost (tehnično izobraženi birokrati predvidoma padejo v to slednjo kategorijo, no vsaj upam, da je tako). Še najbolj tragično pri vsem pa je, da so knjižnice tovrstno škart robo primorane kupovati, saj Elsevier svoje revije zapakira v “pakete” – tako nekako kot vam kabelski operater poleg vam zanimivih kanalov ponudi še celo morje solate.
Afera se je dotaknila tudi slovenskih tal. Objavljenje v Chaos, Solitons in Fractals je namreč rodilo našo najuspešnejšo matematičarko. Vsaj po točkovanju ARRS sodeč. V letih 2003 do 2008 je namreč srednješolska učiteljica z doktoratom s pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani objavila 19 člankov, kar ji je prineslo 2200 točk. Kaj tolikšno število točk pomeni, pove dovolj podatek, da že 1000 točk po metodologiji ARRS pomeni izjemen uspeh in s tem najvišjo oceno raziskovalca. Smešno? Žalostno? No, na srečo sreč samo golo točkovanje le ni dovolj za dodeljevanje sredstev…
A vrnimo se v mednarodne vode. Očitno je dolgoletna kritika končno zalegla in kot poroča revija Nature bo El Naschie z novim letom sestopil z mesta glavnega urednika revije Chaos, Solitons and Fractals. Odlično! A El Naschie je tudi urednik revije “International Journal of Nonlinear Sciences and Numerical Simulation”. Bo sestopil tudi tukaj? Malo verjetno, vsaj glede na uvodnik iz l. 2005 sodeč ne: “Ljudje takega genija kot Einstein in Elnaschie zelo pogosto zastavljajo enostavna in navidez nedolžna vprašanja, ki pa lahko vodijo do neslutenih odkritij.” Ali pa tudi ne…
Zahvala shrinku za obvestilo o načrtovanem odstopu El Naschieja.
