Glede na to, da sem še vedno bolj osamljen pri podpiranju družboslovnega vogala teh dnevniških zapisov, mi dovolite še nekaj uvodne hudomušnosti (beri: resnih empiričnih dokazov) o podobnostih med naravoslovnim in družboslovnim znanstvenikom: tako kot Jernej tudi sam tole objavo pišem ob spremljavi Keitha Jarretta (kar vsaj pri meni sicer ni povezano z nekdanjim bivanjem v Cambridgeu, da ne bi kdo povlekel napačnih znanstvenih zaključkov), tako kot Gregor (in še marsikdo) tudi sam ne maram obstoječega sistema točkovanja znanstvene uspešnosti in tako kot Gašper tudi sam mislim, da je eden od izvirnih grehov skrivanje za navidezno “objektivnostjo” tovrstnega pristopa, namesto da bi sprejeli odgovornost vrednostne presoje, kadar smo zanjo poklicani.

O svojih kritičnih pogledih na tovrstna “objektivna” merila znanstvene uspešnosti sem pred časom že pisal v malo drugačni avtorski inkarnaciji. Če vas tema zanima, vas vsekakor vabim, da si kolumno (pa četudi le ob napadu kake nespečnosti) preberete.

Se mi pa zdi, da je odnos do znanstvene uspešnosti vsaj malo povezan tudi s siceršnjim odnosom do znanstvenega dela kot takega oziroma z ne preveč zdravo klimo do korektnosti znanstvenega dela, ki ga sam denimo opazim tudi pri odnosu do plagiatorstva. Morda je to bolj prisotno v družboslovju, ki bolj živi in dela v svetu črk, a gotovo ga poznajo tudi naravoslovci: oni Jernejev zapis o svarilih njegovih angleških kolegov (“naj ja ne objavljam kaj nepricakovanega, saj nas bodo ameriski uredniki zavrnili, in potem sami to objavili”) že nakazuje nekaj podobnega.

Pa pri moji kritiki ne gre samo za to, da bi do plagiatorstva prihajalo – kar je seveda že samo po sebi izvirni greh – ampak da pri plagiatorjih vse večkrat (vsaj kot bralec novic v časopisju, a tudi kot visokošolski učitelj) doživljam tudi poskuse upravičevanja ali sprenevedanja glede svojega ravnanja. Ko se človek, ki dobesedno prepiše neko drugo delo, tudi potem, ko ga na to izrecno opozoriš, spreneveda, da ni prepisoval oziroma da ne gre za isto besedilo (včasih denimo zato, ker je bilo treba izvirno delo vsaj prevesti in tako seveda ni identično do zadnje črke), in ko to opaziš (vse) večkrat, potem se mi zdi, da bi morali tudi kot znanstvena skupnost nekako ukrepati.

Zakaj kot skupnosti in kako ukrepati? Nek ameriški “privatdozent” je svojim študentom napovedal, da bo plagiatorje javno osramotil, in nato tako zasačene domnevne plagiatorje tudi res razkrinkal na svojem blogu, a zaradi tega izgubil službo (za moj vir in razpravo glej ta spletni blog, za zagovor tega teksaškega profesorja (cowboy hat and all) pa njegov blog).

Takšno sramotenje na lastno pest se tudi meni ne zdi najbolj primerno, delno že zato, ker se strinjam s svojim nekdanjim harvardskim kolegom Danom Markelom, da sramotilne kazni ne dosegajo koristnih učinkov, delno pa zato, ker je prav, da pri tovrstnem početju ukrepajo (tudi) institucije v skladu s svojimi možnostmi. Da ne bo dvoma, saj ne, da naše fakultete nikoli ne bi ukrepale; a vseeno se mi zdi, da so se na splošno “v zraku” preveč razbohotile klice bolezni, pri kateri pričakovanje koristi od tovrstnega početja daleč pretehta nad strahom pred kaznijo ob morebitnem razkritju, in da takšno početje tudi daleč presega srednješolske ali fakultetne klopi.

Na koncu pa je, kot rečeno, vse povezano s splošnim odnosom do tega, kaj je res “pravo” “merilo” “znanstvene” “uspešnosti”.

Naroči se
Obveščaj me
guest
9 - št. komentarjev
z največ glasovi
novejši najprej starejši najprej
Inline Feedbacks
View all comments
Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Bodočega podpredsednika ZDA Bidena so zalotili na faksu in je to nečednost drago plačal na predsedniških volitvah 1988 – zanimivo.

shrink

Jernej Ule
11 - št. let nazaj

Tule bo kot komentar prav prislo malo plagiarizma, originalno iz tule: http://genomebiology.com/2008/9/7/107 The time: Some time in the not-too-distant future. The place: The entrance to The Pearly Gates. There are fluffy clouds everywhere. In the center is a podium with an enormous open book. A tall figure in white robes with white hair and beard stands at the podium. Approaching is a thin, middle-aged man with glasses and a bewildered expression. He is the soul of a recently deceased genome biologist. GB: My gosh is this…? Are you…? Am I really…? St Peter: Yes, I’m St Peter. And yes, this… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

V kolumni (na katero daje povezavo ta blog)je omenjena revija "Chaos, Solitons & Fractals" in njen glavni urednik (M. S. El Naschie), ki je v njej sam objavil preko 100 člankov. Kot vse kaže, bo večletno nečedno početje tega urednika, katero je revijo naredilo nekredibilno, dobilo epilog, saj se je izdajatelj revije "Elsevier" odločil, da ga bo zamenjal, kot v svojem blogu piše John Baez): http://golem.ph.utexas.edu/category/2008/11/the_case_of_m_s_el_naschie_con.html ki povzema nedavno objavljeno novico v Nature: http://www.nature.com/news/2008/081126/full/456432a.html K odpoklicu tega urednika so očitno prispevale hude kritike s strani skupnosti v zadnjem času, med drugim samega Baeza – glej npr.: http://golem.ph.utexas.edu/category/2008/11/the_case_of_m_s_el_naschie.html v katerih so… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

El Naschiejeva zgodba je, kar se tiče revije "Chaos, Solitons & Fractals", z njegovim odstopom dobila dokončen epilog; glej moj komentar v: https://kvarkadabra.net/article.php/Zgodba_o_M._S._El_Naschie_dobiva_epilog Kar je ironično pri vsem skupaj, je to, da je El Naschie glavne kritike (npr. bloge Baeza in Distlerja), ki so pripomogli k njegovemu odstopu, uspel utišati post festum. V zvezi s slednjim bi me zanimalo tvoje mnenje, Matej, kot pravnika, ki se spozna na evropske in tudi ameriške pravne norme. Blog "The n-Category Café", ki ga soustvarja Baez: http://golem.ph.utexas.edu/category/ je znanstveni blog, zato kritika objavljena v njem, ustreza definiciji znanstvene kritike, katere je moč najti tudi… Beri dalje »

Anonimni
Anonimni
11 - št. let nazaj

Matej, z užitkom sem prebral tvojo odlično kolumno, ki je tudi izčrpno odgovorila na moja vprašanja. Komentiral bi edino pomen besed “crackpot” oz. “crackpottery”. Osnovni pomen je res “čudak/ekscentrik” oz. “čudaštvo/ekscentričnost”, kot je recimo naveden v: http://www.thefreedictionary.com/crackpot vendar se v odnosu do znanosti bolj uporablja pomen “šarlatana” oz. “šarlatanstva”, ki nasprotuje splošno sprejetim znanstvenim pogledom in na obsesiven način skuša razširjati lastne ideje. Ta pomen dovolj dobro osvetli članek na wikipediji: http://en.wikipedia.org/wiki/Crank_(person) V to kategorijo se ponavadi prišteva laike z omejeno izobrazbo/znanjem/razumevanjem, ki se zoperstavljajo uradni znanosti, po drugi strani pa se lahko vanjo prišteva tudi “psevdoznanstvenike” oz. “psevdoznanost”, ki… Beri dalje »

shrink
shrink
8 - št. let nazaj

Tožba El Naschieja proti reviji Nature zaradi razžalitve je pravkar dobila epilog (El Naschie je pričakovano – na sodnih obravnavah, ko je zastopal samega sebe, se je dodobra osmešil – izgubil):

http://www.nature.com/news/nature-publishing-group-wins-long-running-libel-trial-1.10965