Ko se je 11. maja 2004 Steve Kurtz, profesor na SUNY Buffalo University v ZDA, zjutraj prebudil, je takoj začutil, da z ženo Hope, ki je ležala v postelji negibno ob njem, nekaj ni v redu. Poskušal jo je nekako zbuditi, a mu nikakor ni uspelo, hitro pa je ugotovil tudi, da ne diha. Poklical je reševalce in jo hkrati oživljal, vendar ni bil uspešen. Ko so reševalci prispeli, so lahko le še razglasili, da je Hope mrtva. Za Steva je bila ženina nenadna smrt hud šok, saj Hope ni bila bolna, prav tako pa je bila komaj v srednjih letih. Seveda je bil povsem iz sebe, a takrat ni še niti slutil, da bo ženina smrt zanj pomenila začetek skrajno nenavadnega sodnega zapleta, ki traja še danes.
Speča teroristična celica v umetnikovem stanovanju?
Kmalu po odhodu reševalcev so na Stevova vrata potrkali specialci v zaščitnih oblekah, posebej izurjeni za boj proti bioterorizmu. Reševalci so namreč medtem, ko so poskušali oživiti Hope, v Stevovem stanovanju opazili predmete, ki so se jim zdeli sumljivi. Steve je imel po policah namreč kar nekaj potrebščin, ki jih sicer najdemo v običajnem mikrobiološkem laboratoriju. Prav tako je bilo po mizah veliko petrijevk, v katerih so rasle bakterije. Ker se je reševalcem zdelo sumljivo, da ima nekdo kar doma nekakšen mikrobiološki laboratorij, so o tem obvestili FBI.
FBI se mora ob vsaki pridobljeni informaciji seveda ustrezno odzvati. Ker so zvezni preiskovalci na osnovi prijave pričakovali, da se v Kurtzevem stanovanju skriva pravi bioteroristični laboratorij za izdelavo orožja za množično uničevanje, so zavarovali okolico in na lokacijo napotili najprej posebne enote. Steve, ki je bil še povsem v šoku zaradi nenadne ženine smrti, ni prav dobro razumel, kaj se dogaja, ko je bilo njegovo stanovanje nenadoma polno preiskovalcev. Ko so mu povedali, da ga sumijo bioterorizma, je zgolj polizal eno od petrijevk, da bi tako dokazal neškodljivost bakterij, a so ga pri tem specialci skoraj vklenili.
Steve Kurtz se je sicer preživljal kot profesor zgodovine umetnosti (nekaj časa je predaval tudi na ugledni Carnegie Mellon University), a po duši je bil predvsem umetnik. S kolegi je v okviru skupine Critical Arts Ensemble pripravljal politično angažirane predstave in razstave. Predvsem so ga zanimala razmerja med sodobnim načinom življenja, umetnostjo in znanostjo. Še posebej ga je navduševala sodobna biotehnologija, zato je začasno tudi doma gojil bakterije. Pripravljal je namreč večjo razstavo tako imenovane bio-umetnosti, v okviru katere je poskušal z raznimi umetniškimi inštalacijami ljudi opozoriti na problematiko gensko spremenjenih organizmov v okolju in prehrani ljudi.
Oprema iz mikrobiološkega laboratorija je bila za Kurtza zgolj orodje, ki ga je uporabljal pri svojem umetniškem delu. Tako kot potrebuje slikar barve in platno, kipar dleto in glasbenik svoj inštrument, je Steve pri umetniškem ustvarjanju med drugim uporabljal tudi gojišča za bakterije. Seveda so bile vse bakterije zdravju neškodljive, saj se nahajajo v skoraj vsakem mikrobiološkem laboratoriju, lahko pa jih brez kakršnih koli težav naročite tudi po internetu. Vendar mu tega FBI sprva ni verjel.
Nekaj ur po ženini smrti so mu premetali stanovanje, pregledali vse knjige in zapiske, vendar niso odkrili nič obremenjujočega. Še najbolj nenavaden in zato sumljiv se jim je zdel barvast papir, na katerem je bil tudi krajši zapis v arabščini. Šlo je sicer le za vstopnico na otvoritev neke razstave, a preiskovalci so tako preprosto pojasnilo težko sprejeli.
Čeprav so vsi indici kazali na to, da Steve Kurtz ni bioterorist in ne predstavlja nikakršne grožnje za okolico, so ga vseeno za 22 ur pridržali v priporu. Prav tako so zasegli tudi truplo njegove žene in ga poslali v nadaljnje preiskave. Okolica njegovega prebivališča je bila evakuirana več dni, medtem ko so strokovnjaki za preiskovanje krajev zločina analizirali vse, kar je bilo v njegovem stanovanju. Tudi smeti. Našli niso ničesar.
Kriv, ker je umetnik?
Steve se je lahko v svoje stanovanje vrnil šele 17. maja. Bilo je povsem razmetano, saj FBI-jevci za seboj niso odnesli niti svojih smeti. Naokoli je ležala prazna embalaža za pice, skupaj z uporabljenimi laboratorijskimi rokavicami in izrabljenimi kosi opreme preiskovalcev. Stevu se za zmedo in nered ni nihče opravičil. Prav nasprotno. Ker so morali priznati, da niso našli speče teroristične celice, ampak le malo ekscentričnega, a povsem neškodljivega umetnika, so spremenili svojo strategijo. Zdaj so na vsak način želeli pred javnostjo in svojimi nadrejenimi pokazati, da množice dolarjev, ki so jih porabili za vse povsem nepotrebne teste v Kurtzevem stanovanju, niso zapravili zaman.
Ker ni bilo v Stevovem življenju nič takega, za kar bi ga lahko sodno preganjali, so se domislili neverjetne ideje. Po posebnih zakonih, ki so jih sprejeli po 11. septembru (Patriot Act), so ga obtožili pisemske goljufije (mail and wire fraud). Zločin naj bi zagrešil preprosto s tem, ko je prijatelj mikrobiolog dr. Robert Ferrell zanj s službenega naslova na University of Pittsburgh kupil dva vzorca bakterij in mu jih poslal po pošti. To sta bili bakteriji Bacillus subtilis in Serratia marcescens, ki se pogosto uporabljata pri šolskih eksperimentih.
Po nekakšnih čudnih ameriških sodnih labirintih pa ga sodišče lahko za tako benigno zadevo obtoži tudi na večletno zaporno kazen. V skrajnem primeru gre lahko za zapahe celo za celi dve desetletji. (Več aktualnih novic in dokumentov o samem sodnem postopku, ki še ni končan, si lahko ogledate na spletni strani umetniške skupine Critical Arts Ensemble.)
Ker je šlo za medijsko zelo odmeven primer in verjetno tudi zato, ker imajo Steve in njegovi umetniški kolegi domnevno skrajno leva politična stališča, so se v pisarni lokalnega tožilca zelo zagreli za primer in nič ne popuščajo. Steve živi tako že nekaj let v strahu, da gre lahko zaradi povsem banalne zadeve za dolgo časa v zapor, prav tako pa je za svojo obrambo porabil že ogromno denarja.
O tem absurdnem dogodku so lani posneli tudi igrani dokumentarni film Strange Culture, ki ga je režirala Lynn Hershman Leeson, prikazan pa je bil med drugim tudi na berlinskem filmskem festivalu. Stevovo ženo Hope igra Tilda Swinton, nastopa pa tudi še nekaj drugih znanih igralskih imen.
Kriv, ker je znanstvenik?
Žal pa ne gre le za osamljen primer, ko se aparat, ki ga država razvija in krepi za boj proti zunanjemu sovražniku, ob pomanjkanju dela obrne navznoter in začne preganjati nedolžne ljudi. Še bistveno slabše kot dr. Kurtz jo je odnesel dr. Thomas C. Butler s Texas Tech University. Januarja 2003 je dr. Butler ugotovil, da v njegovem laboratoriju za preučevanje nalezljivih bolezni manjka nekaj vzorcev bakterije, ki povzroča kugo. Svojo ugotovitev je kot zaveden državljan javil na policijo, a bo to dejanje verjetno obžaloval do konca življenja. Kmalu po klicu je v okolico njegovega laboratorija prihitelo šestdeset policistov, ki so ga začeli zasliševati in ga nato tudi aretirali.
Seveda so hitro ugotovili, da ni nikakršen bioterorist, temveč povsem običajen znanstvenik. A ko postopek enkrat steče, poti nazaj ni več. Obtožili so ga, da ni dovolj dobro poskrbel za varnost, da je pošiljal nevarne vzorce po pošti in zagrešil še druge podobne prekrške, ki pa so v luči protiteroristične zakonodaje postali huda kazniva dejanja. Ker se je vse skupaj dogajalo v psihozi iskanja teroristov in sovražnikov, je bil dr. Butler za svoja dejanja, ki verjetno nič ne odstopajo od dejanj katerega koli drugega znanstvenika na tem področju, obsojen na zaporno kazen in je v zaporu presedel dve leti, plačati pa je moral tudi petdeset tisoč dolarjev kazni (več informacij o primeru najdete tu). Peticije v njegovo podporo so oblastem pošiljali mnogi ugledni znanstveniki, tudi nobelovci, a ni pomagalo. Med procesom mu je tožilstvo v zameno za priznanje krivde ponujalo le polletno zaporno kazen, a je predlog dogovora odklonil. Iz zapora je prišel decembra 2005.
