| Kakšne posledice bi povzročil padec 18 km velikega asteroida na Zemljo? |
Trčenje Zemlje z 18 km velikim asteroidom bi imelo globalne katastrofalne posledice. Večji del živalskih in rastlinskih vrst bi izumrl – nekatere kot posledica samega trčenja, druge pa pozneje, ko bi se zelo spremenile klimatske razmere.
Da bomo dobili boljši pregled nad tem, kakšne posledice ima takšno trčenje, si oglejmo nekaj znanih padcev večjih teles na Zemljo. Eden najbolj znanih je povezan z izumrtjem dinozavrov. Pred približno 65 milijoni let, to je na prehodu med kredo in terciarjem, ki ga zato pogosto na kratko imenujejo kar K/T, je namreč izumrla več kot polovica živalskih in rastlinskih vrst. Ena od zelo verjetnih razlag pravi, da je v Zemljo trčilo telo s premerom 10 km, pri čemer se je sprostila energija 100 milijonov MT (megaton) TNT. Za primerjavo povejmo, da se je ob eksploziji atomske bombe nad Hirošimo sprostilo 13 kT energije, energija 1 MT pa ustreza 4.2 1015 J. Pri tako silovitem trčenju je seveda moral nastati velikanski krater. Iskanje kraterja je bilo precej težavno, saj se je oblika Zemljinega površja v 65 milijonih let zelo spremenila, bujno rastje pa lahko krater povsem skrije. Krater, ki je nastal ob padcu omenjenega asteroida (ali kometa) leži na polotoku Jukatan v Srednji Ameriki in ima premer 180 km. Prepričanje znanstvenikov v pravilnost te razlage krepi tudi dejstvo, da ne pojasni le izumrtja velikega števila vrst, temveč tudi druge geološke posebnosti, npr. precej povečan delež iridija v plasti Zemljine skorje, ki ustreza tistemu obdobju.
Znanih je tudi veliko padcev asteroidov v kasnejših obdobjih, a na srečo veliko manj katastrofalnih razsežnosti. Leta 1908 je proti Zemlji priletel 60 m velik asteroid. Ob silovitem vstopu v atmosfero se je razletel na veliko manjših kosov in v višini okrog 6 km eksplodiral. Posledica je bilo opustošenje približno 2000 km 2 velikega področja. Ker se je to zgodilo na področju redko naseljene sibirske tajge, je bilo število ljudi v neposredni bližini majhno. V primeru, da bi padel asteroid na gosto poseljeno področje Zemlje, bi izbrisal celo mesto. Poudariti pa velja, da gornjih podatkov ni jemati za čisto zlato, saj ne moremo narediti poskusov, ki bi jih lahko natančno potrdili. Dajo naj nam le občutek za to, približno kakšne so posledice. Posledice so seveda odvisne od mnogih parametrov, npr. sestave, relativne hitrosti asteroida ali kometa in kota pod katerim prileti.
Drevesa v bližini reke Tunguska v Sibiriji kot so izgledala skoraj dve desetletji po eksploziji asteroida.
Iz spodnjega grafa je razvidno, da se ob padcu asteroida s premerom 30 m sprosti približno energija 1 MT. Verjetnost, da se zgodi tak dogodek v enem letu, je 1:100, povprečno število žrtev pa je 100. Z naraščanjem velikosti asteroida se seveda veča sproščena energija in število žtrev, verjetnost za take dogodke pa je vse manjša. Do globalne katastrofe pride ob trčenju s telesom, ki ima premer med 0.5 in 5 km. Da gre za globalno katastrofo pravimo, če je motena globalna proizvodnja kmetijskih pridelkov in posredno ali neposredno umre več kot četrtina celotnega prebivalstva.
Literatura:
C. Chapman in D. Morrison, Impacts on the Earth by asteroids an comets, Nature, 367 (1984), 33
G. Verschuur, Impact!, 1996
J. Lewis, Rain of iron and ice, 1997
Jeffrey C. Wynn in Eugene M. Shoemaker, The Day the Sands Caught Fire, Scientific American, November 1998
