| Zakaj moramo navadni medicinski termometer stresti vsakič, ko ga hočemo uporabljati? |
Res je nekoliko nenavadno, kajne? Kot vemo, namreč s termometrom lahko merimo temperaturo zato, ker se živemu srebru ob povečanju temperature poveča volumen. Ker je temperaturni koeficient raztezanja živega srebra večji od temperaturnega koeficienta raztezka za steklo, se stolpec živega srebra podaljša. Če termometer umerimo, t.j. označimo s črticami kako dolg je stolpec živega srebra ob določeni temperaturi, lahko neko neznano temperaturo s takim termometrom tudi izmerimo. Ko se bo temperatura zmanjšala, se bo živemu srebru zmanjšal volumen, stolpec živega srebra pa se bo skrajšal. Tako na primer deluje termometer za merjenje sobne temperature.
Vendar pa to nekako ne deluje v primeru navadnega kliničnega termometra, s katerim si izmerimo telesno temperaturo. Ko merimo telesno temperaturo, se živosrebrni stolpec podaljšuje, ko pa termometer odmaknemo od telesa, ter ga tako izostavimo nižji temperaturi, pa se stolpec ne skrči. Na ta način lahko v miru odčitamo temperaturo tudi uro ali več po sami meritvi. Če hočemo zopet začeti z merjenjem moramo nato najprej zmanjšati živosrebrni stolpec s stresanjem. Zakaj in kako to?
Cevčica v kliničnem termometru ni enaka po vsem termometru, pač pa se zelo zoži nekaj nad bučko z živim srebrom (če dobro pogledate domač termometer boste to lahko tudi videli). Ko termometer po merjenju izpostavimo nižji temperaturi, se živo srebro v bučki skrči. Zaradi tega bi moralo priteči v bučko srebro iz cevčice. Vendar pa je ožina v cevčici tako ozka, da so sile dovolj velike, da se stolpec pretrga. Tudi to lahko opazite na domačem termometru- pod ožino lahko opazimo del cevčice v katerem ni živega srebra. Živo srebro lahko “pretočimo” skozi ožino s stresanjem.
Dodatno branje:
O iznajdbi termometra
Naredite si svoj termometer
