| Je v tem kaj resnice, da kdor je v mladosti kratkoviden, v starejših letih ne bo potreboval očal za daljnovidne?! |
Kot je v vprašanju o slabovidnosti v temi razloženo, je človeško oko sistem zaslonke (šarenica), leče in svetlobnega receptorja (mrežnica). Za brezhiben vid je potrebno, da ostra slika predmeta pade na mrežnico. Ker je razdalja med lečo in mrežnico v dobri meri konstantna, mora očesna leča prilagajati svojo goriščno razdaljo razdalji do predmeta. Na tem mestu omenimo le, da je potrebno goriščno razdaljo zmanjšati, kadar je predmet blizu in povečati, kadar je predmet oddaljen. Daljnovidno oko ima torej preveliko goriščno radaljo, zato mu jo pomagamo zmanjšati z zbiralno lečo (pogovorno: dioprija + ). Kratkovidno oko pa ima prekratko goriščno razdaljo, zato mu jo nekoliko podaljšamo z razpršilno lečo (pogovorno: dioptrija -).
Za gledanje na daleč potrebujemo dolgo goriščno razdaljo. S starostjo se sposobnost prilagajanja goriščne razdalje očesne leče zmanjšuje. Leča postane manj prožna, tako da ji težje krajšamo goriščno razdaljo. Zato se daljnovidnemu očesu vid na blizu poslabša. Kratkovidno oko pa je v mladosti imelo prekratko goriščno razdaljo, zato je na prvi pogled videti, da je okrnjena sposobnost krajšanja goriščne razdalje morda res celo nekoliko dobrodošla. Žal pa s starostjo ne raste zmožnost leče, da bi ji podaljšali goriščno razdaljo, kar je potrebno za dober vid na daljavo. Zato kratkovidno oko tudi na starost ne bo postalo normalno oko.
Oglejmo si vse skupaj na primeru. Če je v mladosti kratkovidno oko bilo sposobno gledati predmete z razdalje 10 cm, namesto z 20 cm kot navadno velja za normalno oko bo na starost najbrž še vedno lahko izostrilo predmete na oddaljenosti 20 cm. Nasprotno pa se normalnemu očesu, ki lahko v mlajših letih izostri predmete na razdalji 20 cm, s starostjo sposobnost gledanja poslabša, tako da lahko izostri šele predmete na razdalji npr. 50 cm ter postane s tem daljnovidno. S tega stališča je to morda majhna psihološka prednost, saj ljudje, ki so v mladosti videli normalno na starost postanejo daljnovidni ter potrebujejo očala za gledanje od blizu (npr. branje), kratkovidni pa le za gledanje od daleč. A pozor, kaj lahko se zgodi, da se v mladosti kratkovidnemu na starost vid toliko poslabša, da potrebuje očala tako za gledanje na blizu kot na daleč.
