| Zanima me zakaj vedno delce ( npr. elektron, proton, nevtron) narišemo kot kroglice? Kaj če so bolj podobni krompirju? |
Najprej nekaj besed o kvantnem opisu narave, saj je to tisti opis, ki je primeren za atomski svet. V okviru kvantne mehanike ali pa njenega relativističnega podaljška, kvantne teorije polja, opišemo stanje delca z valovno funkcijo. Njena absolutna vrednost (oz. kvadrat le te) nam podaja verjetnost, da v določenem delu prostora najdemo delec. Verjetnost, da najdemo delec tako ni omejena le na eno točko ob danem trenutku, kot je to v klasičnem primeru, pač pa zajema v splošnem del prostora. A pozor, delec sam je še vedno točkast, če je le nesestavljen.
Proton tako ni točkast, saj je sestavljen iz treh kvarkov, njegova dimenzija pa je povezana s tem, kako daleč od centra protona se širi valovna fukcija, ki opisuje gibanje (točkastih) kvarkov. Elektron po drugi strani je vsaj v okviru dosedanjih meritev nesestavljen in s tem točkast.
Dokler imamo opraviti z osnovnimi delci, to je točkastimi objekti, tako ne moremo govoriti o obliki delca. Da elektron predstavimo s kroglico, je pač posledica tega, da je točke težko videti na papirju, prav tako pa v krogec tudi radi zabeležimo naboj delca. Poleg tega lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo, da bo osnovno stanje elektrona, če se ta izkaže kot sestavljen objekt, tako kot v primeru protona, sferno simetrično.
