David Hume – Newton moralnih znanosti
Leta 1734 se je takrat triindvajsetletni Škot David Hume odpravil v Francijo, da bi nekaj časa v miru zgolj mislil in pisal. Najprej je...
Moril nisem jaz, ampak moja cista
Leta 1846 je Ameriko pretresel grozljiv zločin. Ko so se na osamljeni kmetiji blizu kanadske meje člani družine Van Nest in njihova služinčad odpravljali...
Kaj sars pove o znanosti?
Ko so 12. marca 2003 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) izdali prvo sporočilo za javnost, da so na Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu opazili več primerov hude oblike zelo nalezljive netipične gripe, so o novi bolezni vedeli zelo malo. Tudi tri dni kasneje, ko so zaradi hitrega širjenja nevarnega dihalnega obolenja priporočili omejitev potovanja z letali, bolezen še ni imela niti imena, kaj šele, da bi bilo znano, kaj jo v resnici povzroča.
Nevarni “virus” odklanjanja cepljenj
Sedemnajstletno ameriško dekle se je 4. maja 2005 odpravila v Bukarešto, da bi v okviru cerkvene misije obiskala tamkajšnjo sirotišnico in bolnišnico. Žal pred...
Modrost množic
Jeseni leta 1906 je vsestranski britanski znanstvenik, med drugim tudi sorodnik Charlesa Darwina, sir Francis Galton obiskal podeželski živinski sejem. Čeprav je imel že...
Biologija vrhunskega športa
Znano je, da so Vzhodnoafričani iz Kenije in Etiopije zelo dobri tekači na dolge proge, med sprinterji pa zadnja desetletja suvereno dominirajo temnopolti atleti....
Kako doma vzgojiti genija
Ko je madžarski razvojni psiholog László Polgár preučeval življenjepise velikih ljudi, ki so se v zgodovini proslavili z odmevnimi dosežki na področju znanosti, umetnosti...
Odkrivanje zdravil za duševne bolezni
Kmalu po drugi svetovni vojni je začel avstralski psihiater John Cade preučevati domnevo, da manično stanje pri psihiatričnih bolnikih povzroča zastrupitev krvi s takrat...
Einstein in Freud: Srečanje dveh vesolij vednosti
Srečala sta se samo enkrat. Bilo je med novoletnimi prazniki leta 1927, ko je Albert Einstein povabil Sigmunda Freuda, ki se je takrat mudil...
Ekonomija vednosti – znanost in tehnologija
Živimo v svetu, v katerem postaja znanje osrednje tržno blago. Učinkovito kroženje in nastajanje novih idej dokazano zelo ugodno vpliva na ekonomijo in njeno...
Rojstvo univerze iz duha podjetništva
Univerza velja za eno ključnih družbenih iznajdb srednjega veka. Med petinosemdesetimi inštitucijami, ki so aktivne od leta 1522 - mednje sta všteta tudi katoliška...
Znanost etike
Sam Harris, ob Richardu Dawkinsu eden glavnih zagovornikov novega "znanstvenega ateizma", je pravkar izdal knjigo The Moral Landscape: How Science Can Determine Human Values...
Eksperimentalna metafizika
V jedru kvantne fizike je že od samega začetka zagata, ki je nikakor ni mogoče povsem odpraviti. Mnogih eksperimentov s področja kvantnega sveta se...
Večje je mesto, več je kreativnosti
Nekje proti koncu sedemdesetih let devetnajstega stoletja je pariški porodničar Étienne Stéphane Tarnier obiskal mestni živalski vrt. Ko se je sprehajal med eksotičnimi živalmi,...
Kako je nastalo vesolje
Na samem začetku knjige The Grand Design (Bantam Books, 2010) je britanski fizik Stephen Hawking, danes eden medijsko najbolj prepoznavnih še živečih znanstvenikov, ki...
Včasih je dobro, da nismo preveč racionalni
Hepatitis oziroma vnetje jeter je zelo zoprna bolezen, ki jo pogosto povzročijo virusi, zdravljenje pa je zahtevno in ima veliko stranskih učinkov. Dan Ariely,...
Aktualnost Karla Marxa in Adama Smitha
Isaac Newton že za časa svojega življenja ni bil le veliko ime naravoslovne znanosti, ampak se je ukvarjal tudi s financami in skrbjo za...
Nevarni črni labodi
V svojih "modrovanjih" pred novinarji na tiskovnih konferencah je nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld izrekel veliko nenavadnih misli, ki se bodo še dolga...
Kako meriti napredek človeštva?
Na vprašanje, kaj sploh pomeni, da človeštvo napreduje, ni lahko odgovoriti. Še težje je, če želimo družbeni napredek meriti in ga po možnosti izraziti...
Osnove ekonomije inovativnosti
Veliko učenih ljudi se je že spraševalo, kaj je vzrok hitrega razvoja družbe, ki smo mu priča zadnji dve stoletji. Postavljenih je bilo veliko hipotez, ki poskušajo pojasniti hiter razvoj, a danes se zdi najbolj prepričljiva teorija, da je v času razsvetljenstva prišlo do pomembne spremembe v odnosu družbe do novih idej.