Kvantne fizike menda ne razume nihče. Tako vsaj pravijo nekateri ugledni fiziki, ki so za svoje raziskave kvantnega sveta dobili Nobelovo nagrado. Z “nerazumevanjem” imajo ponavadi v mislih predvsem nenavadne lastnosti kvantnih delcev, ki jih nikakor ni mogoče pojasniti s prispodobami iz nam domačega vsakdanjega sveta. Kvantni delci so prismuknjeni, kot je nekoč izjavil Richard Feynman, a vsi na enak način: lahko sočasno potujejo po več poteh, se nahajajo na več krajih hkrati, imajo nezdružljive lastnosti, pa jih to nič ne moti. Pravkar iz nemščine prevedena knjiga avstrijskega fizika Antona Zeilingerja “Einsteinova tančica, novi svet kvantne fizike” (v izvirniku je izšla leta 2004) je prijetno popestrila zelo omejeno ponudbo poljudnih knjig o kvantni fiziki, ki jih imamo v slovenščini. Zeilinger je danes gotovo eden od najpomembnejših kvantnih fizikov. Pred leti je zaslovel z uspešnimi poskusi teleportacije kvantnih delcev, ki so navdušili še posebej ljubitelje znanstvene fantastike, prišli so pa tudi na naslovnice najbolj znanih znanstvenih revij. Menda je tudi resen kandidat za eno od naslednjih Nobelovih nagrad.
Velika vrednost Zeilingerjeve knjige, v primerjavi s sorodnimi poljudnimi predstavitvami kvantnega sveta, je v tem, da jo je pisal strokovnjak za eksperimentalno kvantno fiziko. Večino poljudnih knjig o kvantni fiziki so namreč napisali teoretiki, ki sicer natančno vedo, kako se naredijo vsi eksperimenti, a praviloma še nikoli niso bili zraven. Zeilinger je pravi eksperimentalec, saj nam vedno pred oči nazorno preslika tudi samo zgradbo dejanskih poskusov in ne samo idealne primere.
Čeprav se je vrsto let ukvarjal predvsem z eksperimentalno kvantno fiziko in študiral kvantno teleportacijo, kvantno kriptografijo, kvantne računalnike, interferenčne poskuse z večatomskimi molekulami (vse to natančno, jasno, razumljivo in pregledno predstavi v knjigi), zadnja leta veliko piše tudi o interpretacijah kvantne fizike oziroma o težavah s preprostim vprašanjem: kaj vsa ta “kvantna čudnost” to pomeni? Leta 1999 je objavil zanimiv članek z naslovom “A Foundational Principle for Quantum Mechanics” (na voljo je tudi na njegovi spletni strani), v katerem poskuša postaviti osnovno načelo kvantne teorije po zgledu načela relativnosti in ekvivalentnosti v teoriji relativnosti. Njegov predlog za temeljno načelo kvantne fizike je: “Najosnovnejši sistem ustreza enemu bitu informacije.” (str. 167) Tako kot temelji posebna teorija relativnosti na nezmožnosti razločevanja med inercialnimi opazovalci (načelo relativnosti) in splošna teorija relativnosti na nezmožnosti razlikovanja med gravitacijo in pospeševanjem (načelo ekvivalentnosti), tako naj bi kvantna teorija temeljila na nezmožnosti razlikovanja med resničnim svetom in informacijo o njem: “Naravni zakoni ne smejo ločiti med resničnostjo in informacijo.” (str. 164)
ZEILINGER, Anton. Einsteinova tančica : novi svet kvantne fizike. Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo, 2005. 175 str. ISBN 961-234-531-7
Sašo Dolenc
