Oznaka: ZDA

Kako nam je vizionarski astronom približal vesolje in znanost.

Nova raziskava razkriva ključno pomanjkljivost v prejšnji študiji.

Ker se na Univerzi v Ljubljani še vedno zaposluje zelo po domače, objavljam podroben postopek zaposlitve novega profesorja oziroma profesorice na eni izmed ameriških univerz. Poslal mi ga je kolega, ki je takšen postopek dejansko vodil kot predsednik komisije za novo zaposlitev.

Malokdo ve, da je najvplivnejši slovenski zdravnik v resnici zdravnica. Še manj ljudi dejansko pozna ime slovenske kirurginje, ki se ga zadnja desetletja trudijo izgovarjati profesorji medicine na mnogih univerzah po svetu.

Znanstvenica Aleksandra Kornhauser Frazer (1926–2020) je bila vseskozi prepričana, da mora znanost poleg iskanja resnice ljudem tudi izboljševati kvaliteto življenja in jim širiti obzorja, da si bodo znali pomagati sami.

Glive so trajnostno navdahnjene, zato jih lahko uporabimo pri proizvodnji hrane, zdravil, goriva, embalaže ali oblačil

Za svoje dosežke je leta 2014 kot prva ženska v zgodovini prejela Fieldsovo medaljo, najvišje priznanje na področju matematike, ki ima podoben pomen, kot ga ima za druga področja znanosti Nobelova nagrada.

Harry Collins je 15. septembra 2015 zvečer prejel elektronsko sporočilo s presenetljivo vsebino: detektorja LIGO naj bi zaznala signal gravitacijskih valov. Kot izkušen član znanstvene kolaboracije LIGO se je na obvestilo odzval z zdravo mero dvoma, vseeno pa je pozorno spremljal nadaljnji razvoj dogodkov.

ce so najosnovnejše enote življenja, saj sestavljajo tkiva in organe, iz katerih je zgrajeno telo. Da lahko vzpostavijo in vzdržujejo nekaj tako kompleksnega, kot je telo, morajo obstajati v številnih različicah, pri čemer vsaka od različic izraža svoj nabor genov in se od drugih razlikuje tako po svoji lokaciji kot funkciji.

Začetki biotehnologije v naših krajih segajo v zgodnja sedemdeseta leta dvajsetega stoletja, ko so v tedanji Tovarni farmacevtskih in kemijskih proizvodov Lek pričeli z razvojem prvih fermentacijskih tehnologij za proizvodnjo ergot alkaloidov. K uspešnemu uvajanju novih biotehnologij so izjemno pripomogle raziskave skupine, ki jo je na Kemijskem inštitutu vodila dr. Helena Sočič.

Pred nekaj tedni me je na hodniku ustavila starejša kolegica in mi rekla »Veš, tudi sama sem zahtevala dostop do svojih posameznih ocen … zdaj pa me skrbi, da mi bodo to zamerili in ne bom dobila projekta.« Ta izjava pove vse o ugledu, ki ga ARRS uživa med raziskovalci.

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari si je zadnja leta pridobil status vplivnega javnega intelektualca. Njegove knjige podirajo prodajne rekorde, njegovi javni nastopi so zelo dobro obiskani, prav tako se pogosto druži s slavnimi politiki, bogataši in zvezdniki. Čeprav je s svojimi idejami nedvomno osvojil veliko ljudi, pa njegove ideje med znanstveniki niso tako cenjene, nekaterim učenjakom se zdijo celo škodljive in zavajajoče.

Glede na medijsko odmevnost zavrnitve našega raziskovalnega programa »Nujna stanja v interni medicini«, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost republike Slovenije (ARRS) ob koncu prejšnjega leta, čutim dolžnost, da javnost obvestim o epilogu te zgodbe.

Ko so začeli izdelovati hitre ladje na propelerski pogon, se je pojavila težava, ki je sprva niso znali rešiti. Čeprav so znali zgraditi vedno močnejše motorje, ki so ladijske vijake vrteli vedno hitreje, so lahko na ta način hitrost ladje povečevali le do določene mejne hitrosti, nato pa napredka ni bilo več. Ugotovili so tudi, da začne propelerje, ki se zelo hitro vrtijo, skrivnostna sila razjedati, tako da se zelo hitro uničijo.

Ko se je Žiga Zois leta 1780 vrnil s potovanj po Evropi, je začel okoli sebe zbirati pomembne lokalne izobražence. Skupaj so si za cilj zadali, da v javno življenje pripeljejo razsvetljenske ideje. Ključno pri teh prizadevanjih je bilo, da jezik neizobraženih kranjskih kmetov preoblikujejo v jezik, ki bo v upravnem, gospodarskem in kulturnem življenju enakovreden drugim večjim jezikom.

Angleški podeželski zdravnik Gideon Mantell je za zabavo rad zbiral fosile. V njegovi zbirki se je poleg manjših primerkov sčasoma nabralo kar nekaj tudi tako velikih, da mu ni bilo jasno, kateri živali bi lahko pripadali, saj so bile še kosti slonov manjše. Leta 1822 je njegova žena Mary našla še nekaj zelo velikih zob, za katere tudi takrat najbolj ugledni znanstveniki Anglije in Francije niso znali ugotoviti, kateri živalski vrsti so pripadali.

Avgusta 1945 so se »trije Antoni« (Peterlin, Kuhelj in Moljk) odpravili na nenavadno misijo v tujino. Kot učitelji na ljubljanski univerzi so ugotovili, da nimajo laboratorijske opreme, zato so se odločili, da gredo po nakupih v Milano. Predsednik slovenske vlade Boris Kidrič jim je priskrbel tri milijone lir v gotovini, a v bankovcih po sto lir, zato so imeli s seboj kar za tri kovčke denarja.

Ženske žal dolgo niso mogle postati znanstvenice, kar se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja. Ana Mayer iz Lož pri Vipavi je bila ena prvih, ki ji je uspelo premagati mnoge administrativne in ideološke prepreke. Leta 1920 je kot prva oseba zagovarjala doktorat na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani in postala prva ženska, ki se je na univerzi tudi akademsko zaposlila.

Devetega februarja 1905 se je mlad doktor kemije Maks Samec z vojaškim pilotom odpravil na raziskovalni balonarski polet. Z Dunaja sta se skozi oblake povzpela na 4000 metrov višine, kjer ju je obsijalo zimsko sonce. Ob prelepem razgledu sta izvedla nekaj meteoroloških meritev, nato pa sta poskušala ostati čim več časa nad oblaki.

Koncert Keitha Jarretta v Kölnu je primer, kako lahko nepredvidljive naključne okoliščine, za katere se zdi, da vodijo v katastrofo in neuspeh, v nekaterih primerih pripeljejo do vrhunskih rezultatov. Pianist je bil prisiljen igrati drugače, zato je ustvaril zvoke, ki jih ne bi, če bi sedel za dobrim koncertnim klavirjem. A seveda zagotovil, da se bo zgodil čudež, v takšnih primerih ni, zato se nepredvidljivim okoliščinam vsi raje izognemo.