Oznaka: virusi

Marsikdo je pripravljen plačati višjo ceno za živila in zdravila samo zato, ker na ovitku piše, da so naravna.

Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima kar 23 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, kot so ga prvič določili v začetku leta 2020 na Kitajskem. Kar 17 od teh mutacij pa se je pojavi to naenkrat, najverjetneje pri posamezniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki je bil dolgo časa bolan.

Ker so virusi tako majhni, da jih niti z najboljšim svetlobnim mikroskopom ne moremo neposredno opazovati, so za njihovo zaznavanje in prepoznavanje razvili posebne, dokaj zapletene molekularne metode.

Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela

Na zadnji dan leta 2019 je bila kitajska pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena, da so v Vuhanu, glavnem mestu province Hubej, zaznali več deset primerov hude pljučnice neznanega izvora. Le nekaj dni zatem, 5. januarja 2020, so vsem državam poslali obvestilo, v katerem so opisali stanje in ocenili tveganja. Vzroka za pojav pljučnic takrat še niso poznali, prav tako niso vedeli, kako se bolezen prenaša in kakšne posledice ima za obolele.

Virus SARS-CoV-2 se še vedno kar uspešno širi med nami. Številke sicer še niso kritične, vendar obseg aktivnih okužb iz tedna v teden počasi a vztrajno narašča. Zdi se, kot da gledamo ponovitev dogajanja v mesecu marcu, le da se sedaj vse skupaj odvija bistveno počasneje.

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.

Imunski sistem nam omogoča, da odkrivamo in uničujemo najrazličnejše vsiljivce, ki vdirajo v naše telo. V armadi celic imunskega sistema delujeta dve veliki skupini vojakov. Prvo sestavljajo celice prirojene odpornosti, ki jih lahko primerjamo s preprosto opremljeno pehoto, v drugi pa so dobro izurjeni pripadniki specialnih enot, ki jim pravimo pridobljena odpornost.

Dober povzetek bistva v petih minutah in daljše predavanje o koronavirusu SARS-CoV-2 za strokovno javnost na UKC Ljubljana.

Leta 2014 se je med obiskom Disneylanda v Kaliforniji z ošpicami okužilo vsaj 159 ljudi. Virus je tja zanesel turist s Filipinov, hitro pa...

Januarja 1914 se je nemški mikrobiolog prof. Walter Kruse odločil izvesti na prvi pogled nenavaden eksperiment. Svojega prehlajenega asistenta dr. Hilgerja je prosil, če...

Ko so 12. marca 2003 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) izdali prvo sporočilo za javnost, da so na Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu opazili več primerov hude oblike zelo nalezljive netipične gripe, so o novi bolezni vedeli zelo malo. Tudi tri dni kasneje, ko so zaradi hitrega širjenja nevarnega dihalnega obolenja priporočili omejitev potovanja z letali, bolezen še ni imela niti imena, kaj šele, da bi bilo znano, kaj jo v resnici povzroča.

Po danes znanih podatkih, ki so jih znanstveniki pridobili iz starih vzorcev z virusom HIV okuženega tkiva že pred mnogimi leti za aidsom umrlih ljudi z raznih koncev sveta, je zgodba o neznanem afriškem lovcu nekje iz Kameruna najverjetnejša verzija izvora te nevarne virusne bolezni.

Ko se je konec avgusta 1976 štiriinštiridesetletni učitelj Mabalo Lokela vrnil s popotovanja po severu Konga blizu meje s Srednjeafriško republiko, je že imel visoko vročino. V misijonski bolnišnici mesteca Yambuku, kjer je prebival, so ga pregledali in posumili, da je zbolel za malarijo, zato so mu dali injekcijo klorokinina. Temperatura mu je nato padla, zato so ga iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo, a že po nekaj dneh se mu je vročina ponovno vrnila.

Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala kar petdeset milijonov življenj, veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa.

Kaj se zgodi, ko se v naše telo priplazijo bakterije ali virusi? Kateri so tisti vojščaki, ki nas branijo, kako prepoznajo sovražnika in katera...