Domov OZNAKE Univerza

Oznaka: univerza

John Gribbin: Science – A History 1534-2001

Ko beremo znanstvene članke ali knjige - recimo učbenike astronomije, fizike ali biologije - so osebne zgodbe, usode in svetovni nazori posameznikov, ki...

Geslo “filozofija matematike” za nastajajoči filozofski slovar

A. Etimologija in tujejezične ustreznice filozofskega termina gr. mathema, ta mathemata -  "nauk, učenost; učna snov", množina mathemata ali mathematika; gr. mathesis »znanost,...

Petdeset let dvojne vijačnice

Ugledni fizik Ernest Rutherford je nekoč izjavil, da pozna le dve vrsti znanosti: fiziko in zbiranje znamk. To, na prvi pogled neverjetno ošabno izjavo,...

Francis Fukuyama: Konec človeštva – posledice revolucije v biotehnologiji

Ko filozof izda knjigo z razmišljanji o političnih in moralnih implikacijah novih znanstvenih spoznanj, se naravoslovci ponavadi primejo za glavo. Če je to nekdo,...

Andrej Čadež: Kako je eksplodirala zvezda

Vesolje spreminjajo gigantske eksplozije, ki zmorejo v trenutku ustvariti prav vse težke elemente, ki jih najdemo na planetih Osončja. Svetlobo take eksplozije je bilo...

Isaac Newton – prvi fizik ali zadnji čarovnik?

Isaac Newton se je rodil kot nedonošenček na božični večer leta 1642 (4. januarja 1643 po novem gregorijanskem koledarju) v vasici Woolsthorpe v okrožju...

Kako deluje sluh?

V sestavku poskušamo odgovoriti na naslednja vprašanja: Se moramo zvoke naučiti poslušati? Ali naša ušesa zvoke tudi oddajajo? Kako lahko uho zazna zvok, ki...

Eksperiment za novo tisočletje

Ljudje se že od nekdaj sprašujemo, kakšen je naš svet? Neprestano nas, podobno kot pred dvesto leti Goethejevega Fausta, muči vprašanje: "Kaj svet v...

Tomaž Podobnik: O masi nevtrinov, o usodi vesolja in sploh o...

Polovico letošnje Nobelove nagrade iz fizike sta si razdelila Američan Raymond Davis in Japonec Masatoshi Koshiba za "pionirske prispevke v astrofiziki, posebno za zaznavanje...

Alojz Kodre: Doba atoma

Pred približno sto leti so še poslednji dvomljivci med znanstveniki sprejeli hipotezo o obstoju atomov. Tehnološki dosežki preteklega stoletja so nekaj časa vzbujali celo...

Ali je Ahil že ujel želvo?

Mnenja o tem, kaj je konstitutivno bistvo moderne znanosti, so deljena. Nekateri prisegajo na znanstveno metodo, drugi menijo, da znanost metode sploh nima, za...

Pouk fizike pri jezuitih v Ljubljani

Nekdanje šole so bile drugačne od sodobnih. Danes se naprej učimo v osnovni in srednji šoli ter nato na univerzi. V 18. stoletju so...
fizika_na_kranjskem

Fizika na področju Slovenije v 19. stoletju

Anton ŠantelV razpravi spremljamo pouk in raziskovanje fizike na ljubljanskih višjih šolah od leta 1773 do ukinitve sredi 19. stoletja. Opisujemo tudi prispevek slovenskih...
kdo_vlada_casu

Kdo vlada času?

Povzetek - V članku poskušamo na podlagi zgodovinske analize premisliti in aktualizirati konvencionalistično razumevanje merjenja časa. Obravnavamo razvoj definicije "idealne" ure - to je...
bruno_neskoncno_1

Giordano Bruno: O neskončnem, vesolju in svetovih – prvi dialog

Giordano Bruno"Giordano Bruno (1548-1600) - žal moram reči - ni kdove kako dober filozof. Kombinacija Lukreca z Nikolajem Kuzanskim ne prinaša zelo konsistentne mešanice, in...

O meri in merjenju časa

Za merjenje časa potrebujemo periodičen naravni pojav in števec, ki ponovitve pojava šteje. Od prvih poskusov merjenja časa do leta 1967 so za najbolj...

Neuslišana ljubezen med fiziki in filozofi

Nekaj let je že minilo od škandala, ki je temeljito razburkal ameriške intelektualne kroge. Alan Sokal, profesor fizike z New York University, je v...

Eksperiment za novo tisočletje

Ljudje se že od nekdaj sprašujemo, kakšen je naš svet? Neprestano nas, podobno kot pred dvesto leti Goethejevega Fausta, muči vprašanje: "Kaj svet v...

Alojz Kodre: Izmeriti kaos!

Pojem neurejenosti ali kaotičnosti, ki nam je dan tudi iz vsakdanje izkušnje, je mogoče matematično definirati. Izhajamo iz spoznanja, da postane sistem kaotičen samo,...

Pojavi, ki spremljajo Sončev mrk

Popolni Sončev mrk ni zanimiv zgolj zaradi dejstva, da Luna prekrije Sonce in da lahko vidimo njegovo atmosfero, ki ji pravimo korona. Ne, popolni...