Oznaka: epidemija
Nove različice virusa SARS-CoV-2
Britanska različica z oznako B.1.1.7 ima kar 23 mutacij glede na izvorni genski zapis virusa, kot so ga prvič določili v začetku leta 2020 na Kitajskem. Kar 17 od teh mutacij pa se je pojavi to naenkrat, najverjetneje pri posamezniku z oslabljenim imunskim sistemom, ki je bil dolgo časa bolan.
COVID: kje smo in kam gremo?
Koordinirana evropska akcija boja proti virusu bi bila seveda dobrodošla, prav tako je smiselna strategija za eliminacijo virusa, a vsi ti predlogi bi morali temeljiti na zanesljivih študijah. Brez novih tehtnih argumentov je nesmiselno ljudi pozivati na nov krog popolne zapore, ker tega ukrepa ne bodo sprejeli, zato je že vnaprej obsojen na neuspeh.
Pionirji raziskav virusa SARS-CoV-2
Tretjega januarja 2020 ob pol dveh popoldan je v Klinični center v Šanghaju prispel zabojček iz Wuhana. V njem so bili v suhi led zaviti brisi pacienta, ki je imel takrat še povsem neznano novo obliko hude pljučnice. Profesor Yong-Zhen Zhang se je z ekipo sodelavcev takoj lotil dela
Projekcije razvoja epidemije v Sloveniji
Primerjava verjetnostne napovedi razvoja epidemije v Sloveniji za primer, če bi takoj uvedli enako zaporo gibanja in zbiranja, kot smo jo spomladi, in če ne storimo ničesar. Avtor napovedi je Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Matematični modeli širjenja epidemije
Za kaj bi se odločili, če bi vam nekdo ponudil možnost izbire med milijonom evrov takoj in tridesetimi zaporednimi dnevi nakazil, ki bi se začela z enim samim centom, nato pa bi se vsak dan podvojila?
O tihih prenašalcih in iskanju cepiva
V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.
Kaj se dogaja v našem telesu med okužbo z novim koronavirusom?
Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.
Kako koronavirus okuži človeško celico?
Virusi so zelo nenavadni mikroorganizmi, saj so iznašli način, kako parazitski način življenja do skrajnosti poenostaviti. S seboj večinoma ne prenašajo niti orodij, ki jih sicer nujno potrebujejo za svoje razmnoževanje, ampak hranijo le podatke, s pomočjo katerih si lahko naprave za razmnoževanje po potrebi kar natisnejo.
Fizika družbe
Decembra 2009 je raziskovalna agencija ameriškega obrambnega ministrstva (DARPA), ki skrbi za uvajanje novih znanstvenih spoznanj na področju državne varnosti, izvedla tekmovanje, v katerem...
Rojstvo oddelka za intenzivno nego
Jeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize.
Kaj sars pove o znanosti?
Ko so 12. marca 2003 pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) izdali prvo sporočilo za javnost, da so na Kitajskem, v Hongkongu in Vietnamu opazili več primerov hude oblike zelo nalezljive netipične gripe, so o novi bolezni vedeli zelo malo. Tudi tri dni kasneje, ko so zaradi hitrega širjenja nevarnega dihalnega obolenja priporočili omejitev potovanja z letali, bolezen še ni imela niti imena, kaj šele, da bi bilo znano, kaj jo v resnici povzroča.
Nevarni “virus” odklanjanja cepljenj
Sedemnajstletno ameriško dekle se je 4. maja 2005 odpravila v Bukarešto, da bi v okviru cerkvene misije obiskala tamkajšnjo sirotišnico in bolnišnico. Žal pred...
Lovec na viruse
Po danes znanih podatkih, ki so jih znanstveniki pridobili iz starih vzorcev z virusom HIV okuženega tkiva že pred mnogimi leti za aidsom umrlih ljudi z raznih koncev sveta, je zgodba o neznanem afriškem lovcu nekje iz Kameruna najverjetnejša verzija izvora te nevarne virusne bolezni.
Ebola – nevarni virus iz osrčja Afrike
Ko se je konec avgusta 1976 štiriinštiridesetletni učitelj Mabalo Lokela vrnil s popotovanja po severu Konga blizu meje s Srednjeafriško republiko, je že imel visoko vročino. V misijonski bolnišnici mesteca Yambuku, kjer je prebival, so ga pregledali in posumili, da je zbolel za malarijo, zato so mu dali injekcijo klorokinina. Temperatura mu je nato padla, zato so ga iz bolnišnice odpustili v domačo oskrbo, a že po nekaj dneh se mu je vročina ponovno vrnila.
Ko izbruhne neznana nova bolezen
Osemindvajsetega februarja 2003 so iz manjše zasebne bolnišnice v vietnamskem Hanoju, ki je imela vsega 60 bolniških postelj, poklicali lokalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Dva dni pred tem so namreč na zdravljenje sprejeli pacienta, ki je kazal simptome netipične gripe, zato so za vsak slučaj, da bi izključili morebitni primer "ptičje gripe", prosili WHO, naj njihovi strokovnjaki preverijo, za katero bolezen gre.
London v času kolere
V tridesetih letih devetnajstega stoletja so se po Londonu kot tudi drugod po Evropi začele širiti epidemije kolere. Vsakih nekaj let je večji izbruh pomoril več deset tisoč meščanov.
Morilska gripa
Ob koncu prve svetovne vojne je svet zajela pandemija gripe. Bolezen naj bi terjala kar petdeset milijonov življenj, veliko več, kot je bilo padlih v vojni. Poimenovali so jo španska gripa.
Z internetom nad nevarne bolezni
Na prvi pogled se zdi nenavadno, da bi lahko s sistematičnim brskanjem po internetu odkrivali nova žarišča nevarnih nalezljivih bolezni. Vendar se je pokazalo,...
Kuga – pandemija črne smrti
V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna.
Biološko orožje – priročnik za začetnike
Ideja o rekrutiranju mikroskopsko majhnih živih bitij v vojaške namene se je porodila in deloma uresničila že pred drugo svetovno vojno na daljnem vzhodu.