Oznaka: bolezen

V drugi polovici januarja 2020 je v podružnici podjetja Webasto v predmestju Münchna prišlo do prve dokumentirane množične okužbe z novim koronavirusom v Evropi.

Čeprav se zdi, da vojaške prispodobe niso najbolj primerne za opisovanje dogajanja v družbi med spopadanjem z nalezljivo boleznijo, pa so povsem ustrezne za opis procesov v telesu, ko se začnejo imunske celice boriti proti mikroskopskim vsiljivcem.

Raziskovalci so sestavili zdravo trajnostno dieto, ki bi za odraslega človeka v povprečju zagotovila 2,500 kalorij dnevno. Posameznik naj bi zaužil le 14 gramov rdečega mesa na dan, kar znaša približno en hamburger tedensko. Največji delež kalorij (35 %) bi vnesel s polnozrnatimi žiti, npr. rižem, pšenico, koruzo in s krompirjem ter manioko. Poleg tega naj bi užival nenasičene maščobe, mleko, sir, oreščke in veliko sadja ter zelene zelenjave.

Na podlagi ljudskega izročila mnogi mraz povezujejo s pojavom prehlada in drugih bolezni. Danes vemo, da prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov,...

Dvajsetega januarja 1936, nekaj minut pred polnočjo, je kraljevi zdravnik Lord Dawson angleškemu kralju Juriju V. v žilo vbrizgal tri četrt grama morfija in...

Leta 2014 se je med obiskom Disneylanda v Kaliforniji z ošpicami okužilo vsaj 159 ljudi. Virus je tja zanesel turist s Filipinov, hitro pa...

Jeseni leta 1952 je bil oddelek 19 bolnišnice za nalezljive bolezni Blegdams v Københavnu natrpan do zadnjega kotička. Na 70 posteljah so ležali hudo bolni otroci, ki jih je napadel virus otroške paralize.

Vsako leto po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije za malarijo zboli nekaj sto milijonov ljudi, med katerimi jih več kot milijon zaradi posledic bolezni tudi...

V samo 1000 dneh med letoma 1347 in 1351 je skrivnostna bolezen pomorila skoraj polovico prebivalcev takratne Evrope. To je bila največja naravna katastrofa, ki je kdajkoli prizadela človeštvo. Po številu žrtev in splošnem razdejanju se s srednjeveško pandemijo »črne smrti« lahko neposredno primerja samo še druga svetovna vojna.