Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sproža dokaj burno javno razpravo, zato na kratko povzemam glavne argumente zagovornikov in nasprotnikov.

Glavni argumenti zagovornikov sprejetja zakona so:

• spoštovanje pacientove avtonomije in pravice do samoodločbe o svojem življenju in smrti,
• omogočanje varnega in dostojanstvenega konca življenja v krogu najbližjih, na kraju in v času, ki si ga izbere pacient,
• preprečevanje nepotrebnega podaljševanja trpljenja in nekakovostnega življenja,
• zagotavljanje enakega dostopa do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja za vse, ki izpolnjujejo stroge pogoje,
• sledenje primerom drugih držav, ki so podobno pomoč že uzakonile.

Glavni argumenti nasprotnikov sprejetja zakona so:

• življenje je sveto in nedotakljivo darilo, ki ga nima pravice vzeti nihče, niti sam bolnik,
• možnost zlorab zakona na različnih področjih, kot so pritiski družine, družbe ali zdravstvenega sistema na ranljive skupine ljudi,
• nasprotovanje osnovnemu zdravniškemu poslanstvu ohranjati človekovo zdravje in življenje ter ne skrajševati življenja,
• spodkopavanje vrednote človeškega življenja in dostojanstva ter spoštovanja do trpečih,
• zanemarjanje razvoja paliativne medicine in drugih oblik podpore za bolnike ob koncu življenja.

Ob argumentih nasprotnikov navajam protiargumente zagovornikov:

• zakon nobenega zdravnika ali pacienta ne sili k sodelovanju pri prostovoljnem postopku končanja življenja, ampak spoštuje ugovor vesti oziroma svobodno izbiro,
• zakon vsebuje stroge pogoje in varovalke, ki preprečujejo zlorabe, in zagotavljala transparentnost ter nadzor nad postopkom pomoči pri prostovoljnem končanju življenja,
• primeri iz drugih držav, ki so že uzakonile podobne postopke, so pokazali, da ni prišlo do negativnih posledic za družbo, ampak nasprotno do večjega zadovoljstva in miru med bolniki in njihovimi svojci,
• zagovorniki in nasprotniki zakona se enako zavzemajo za izboljšanje paliativne oskrbe in drugih oblik podpore za bolnike ob koncu življenja, in zahtevajo več sredstev in pozornosti za to področje,
• spodbujali je treba argumentiran dialog in razumevanje med različnimi stališči in vrednotami glede smrti in umiranja.

In še nekaj protiargumentov nasprotnikov:

• doživljanje neznosne bolečine lahko zamegli razmišljanje in sprejemanje racionalnih odločitev,
• dosti zdravnikov ne zna ustrezno uporabljati in predpisovati zdravil v paliativnem obdobju, ker jih tega ne učijo.

Sam predlog zakona podpiram in menim, da je zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomemben korak naprej v priznavanju avtonomije in pravice do samoodločbe bolnikov, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo in neznosnim trpljenjem.

Pričevanje o prostovoljni smrti hrvaške pisateljice

Hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić se je 17. marca 2023 odločila prostovoljno končati življenje v krogu sorodnikov in prijateljev na Nizozemskem. Sinan Gudžević je v hrvaškem tedniku Novosti povzel, kar mu je o sestrini smrti povedal njen brat Siniša Ugrešić:

“Na zadnji dan Dubravkinega življenja smo se zbrali v njeni sobi med deseto in enajsto uro dopoldne. Prisotni so bili njeni najbližji prijatelji, jaz in moji otroci Korina in Nikola, Lidija, Maja, Angela, njen mož Thomas, Dora, Mariette in Jaap. V nekem trenutku je nekdo omenil, da je Sarah Chalfant, direktorica The Wylie Agency, sporočila, da bodo na Kitajskem objavili osem Dubravkinih knjig! Šalili smo se, celo smejali, ko je nekdo rekel, da bodo kitajske naklade požrle vse prejšnje. … Dan prej jo je obiskal tudi Arnon Grunberg, danes morda največja literarna zvezda na Nizozemskem, da bi se poslovil od Dubravke. Nazdravila sta si. Maja je naročila dve steklenici šampanjca, torto in suši. Vse je bilo edinstveno, dostojanstveno in žalostno. Posebno edinstveno, ker nisem poznal nikogar, ki bi življenje zaključil z evtanazijo. Sedaj poznam svojo sestro Dubravko Ugrešić.

Ob pol enih je prišla Nikè Büller, Dubravkina onkologinja, ki jo je zdravila zadnja leta. Rada je brala njene knjige in bila ji je blizu. Kot zdravnica je potrdila, da je Dubravka prostovoljno in lastnoročno, pri popolni zavesti zahtevala, da se izvede evtanazija. Medicinska sestra ji je okoli pol enih dala infuzijo, in takrat smo bili še vedno vsi tam z njo in peli ob Esmiru. Infuzija je tekla preko cevke v roki, trajalo je okoli štirideset minut. Malo pred 14. uro je dr. Büller vstopila v Dubravkino sobo in prosila, da sobo zapustijo vsi razen treh ljudi. Tisti trije smo bili priče: Maja Vodopivec, Angela Dekker in jaz. Vprašala jo je, ali je še vedno prepričana v svojo odločitev. Dubravka je to potrdila in zdravnica ji je povedala, da sta se veliko pogovarjali o tem trenutku in da se strinja z Dubravko, da je prišel ta trenutek. Potem je ob 13.55 v isto cevko sledila injekcija za globoko spanje. Globok spanec nastopi v dveh minutah in pogosto pacienti umrejo že od te injekcije. Sledila je še injekcija za sprostitev vseh mišic, vključno s srčno mišico. Dubravka je umrla že od injekcije za globoki spanec.”

Rezultati ankete, ki jo je za Delo v začetku maja 2023 izvedla Mediana:

-