Podpiram izjavo raziskovalne skupine Rezistenca, ki izvaja anonimno anketo na temo spolnega nasilja, kot ga doživljajo študentke in študenti s strani zaposlenega pedagoškega kadra na fakultetah, akademijah in višjih šolah. (Povezava na anketo: 1ka.arnes.si/a/1646)
Strinjam se, da se je treba spolnega nadlegovanja na univerzah lotili sistemsko. Enako velja seveda tudi za druge oblike kršitev pravil in vrednot znanosti, ki jih v našem znanstveno-akademskem prostoru ni malo, a se jih sistematično skriva, saj velja prepričanje, da naj bi javno govorjenje o kršitvah integritete pri posameznikih škodilo ugledu celotne sfere.
Pogosto slišimo izjave v smislu: “potem bodo pa mislili, da smo vsi taki.” Tako razmišljanje je napačno! Molk ni vrlina, ampak ovira! Dokler bo prevladovala miselnost, da je treba nepravilnosti in kršitve prikrivati, sprememb na bolje ne bo.
Za zdravo in vključujoče okolje lahko velja le tisto, v katerem je sistemsko poskrbljeno za varno sporočanje, temeljito razčiščevanje in pravično sankcioniranje vseh oblik neprimernega in neželenega vedenja. Vsa pohvala Senatu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, da je z veliko večino glasov prisluhnil pogumnim študentkam.
Kopija izjave skupine Rezistenca:
Nedavno se je pred ljubljansko Filozofsko fakulteto pojavil napis: “Pribac odhaja, nadlegovanje ostaja – sluzavci odjebite!”, glede katerega je bilo na nas naslovljenih že več vprašanj. Me nismo avtorice zapisa, razumemo pa zakaj je nastal – predvsem nam je skupna jeza, iz katere ta manifestacija izhaja.
Takšne neposredne akcije kažejo na upravičen bes in občutek nemoči, ki jo čutijo študentke ob soočanju s spolnim nadlegovanjem, saj so uradni postopki dolgotrajni, pogosto pa celo neuspešni. V javnosti odmeva primer s Filozofske fakultete, a problem nikakor ni samo v profesorju Igorju Pribacu. Tudi ko njega več ne bo, bo problem spolnega nasilja ostal. Če želimo nasloviti problem spolnega nasilja in nadlegovanja v visokošolskem prostoru, ga moramo nasloviti sistemsko in povsod – soočanje ne sme biti odvisno od posameznega zavoda niti od angažiranosti posameznih študentov ali vodstev fakultet.
Protest pred FF zato razumemo kot poziv k reševanju sistemskega problema in odpravo škodljive prakse spolnega nasilja, ki se tako kot v preostalih družbenih sferah pojavlja tudi v univerzitetnem okolju, a zaradi močne tabuizacije ponavadi ne najde prostora za izstop iz pozicije molka. Protest razumemo kot poziv javnim univerzitetnim in fakultetnim prostorom, da pristojne institucije ustrezno naslovijo kulturo spolnega nasilja, saj so varni prostori z ničelno toleranco do spolnega nasilja ključnega pomena za razvoj znanosti in znanstvenega napredka bodočih intelektualk ter intelektualcev.
V skupini Rezistenca imamo nekaj konkretnih predlogov in korakov za reševanje problema spolnega nasilja na fakultetah in univerzah:
- Izobraževanje brucev in bruck o njihovih pravicah skozi tutorski program.
- Izobraževanje kadra članice, ki bo senzibiliziran in specializiran za pogovor z žrtvami ter na voljo študentom in študentkam za pomoč pri prijavi nadlegovanja.
- Možnost brezplačnega komisijskega opravljanja izpitov namesto rednega izpitnega roka tekom samega procesa prijave suma trpinčenja oz. spolnega nadlegovanja, v kolikor ima študent, študentka pri dotičnem profesorju/profesorici še neopravljene študijske obveznosti.
- Vpeljava jasnih pravilnikov, ki bi za storilce/storilke predvidevali sorazmerne sankcije.
- Prepoved podpisovanja dogovorov o nerazkrivanju informacij s strani prijaviteljev prekrškov.
Verjamemo, da oseba, spoznana za krivo spolnega nadlegovanja, nima več legitimnosti za opravljanje svoje funkcije, sploh če je ta funkcija javnega pomena. V dotičnem primeru profesorja s Filozofske fakultete moramo v tem trenutku dovoliti tudi Univerzi v Ljubljani, da se sooči s primerom in spelje postopke prekinitve delovnega razmerja do konca, saj se s tem ustvarja tudi precedens kako postopati, ko pride do prijav zaradi spolnega nadlegovanja. Postopek budno spremljamo. V primeru, da sistemski pregon ne bo uspešen, pa pozivamo vse, da se nam pridružijo pri nekonvencionalnih akcijah, med drugim k bojkotu predavanj.
(Vir: Skupina Rezistenca)
Komunal.org: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za spolne zločine.
Prispevek v Tedniku: Nadlegovane študentke.
Delo – Zaradi pasivnosti univerz se organizirajo študenti – Ker na univerzah ni zagotovljene varnosti in podpornih struktur, žrtve spolnih zlorab praviloma molčijo:
“Kar 38 odstotkov študentov filozofske fakultete, ki so sodelovali v raziskavi, je med študijem doživelo spolno nadlegovanje, bolj pa so temu izpostavljene ženske. Najbolj razširjena oblika so bile seksistične šale, zgodbe ali opazke, je rezultate raziskave povzela Suhovršnikova.
Obširno akcijo zbiranja pričevanj o spolnem nadlegovanju, ki so ga nad študenti izvajali zaposlenih na univerzi, je konec novembra začela samoorganizirana raziskovalna skupina študentk in študentov z več fakultet pod imenom Rezistenca. Odziv na njihovo spletno anketo je bil precejšen, v prvih petih dneh jo je izpolnilo skoraj 440 oseb …
Tudi trenutna ureditev študija po spletu ne preprečuje spolnega nadlegovanja. Zbrali so namreč več pričevanj o neprimernem dogajanju na zoomu. »Profesor je, denimo, študentki na izpitu dal slabo oceno in jo povabil, naj jo pride zviševat k njemu na dom,« je povzela članica Rezistence.V prvi fazi zbirajo pričevanja, na podlagi katerih bodo lahko prepoznale, kje in kako se dogaja spolno nadlegovanje in kako bi bilo ta problem najustrezneje reševati na sistemski ravni. Poudarjajo namreč, da gre za sistemski problem, ki ga izpostavljanje posameznikov ne bo rešilo.
Članice skupine so pojasnile, da so se začele organizirati že lani, ko so v pogovoru s kolegicami z drugih fakultet ugotovile, da imajo tudi tam enake težave. »Rekle smo si, da je tega enostavno dovolj. Te stvari se neprestano dogajajo na številnih fakultetah, o njih se šepeta, a nihče ničesar ne ukrene,« je povzela študentka Sara Svati Sharan.
Izpostavila je, da gre pri spolnem nadlegovanju profesorjev za ogromno nesorazmerje moči med storilcem in žrtvijo. Pasivnost žrtev še povečuje dejstvo, da so na univerzi le »v tranzitu«, hkrati pa so profesorji pogosto zelo vplivni na svojem področju in bi študentom lahko uničili nadaljnjo kariero. »Večinoma poskušajo zgolj potrpeti in se izogniti določenim profesorjem,« je pojasnila Sharanova.
Tudi raziskava na filozofski fakulteti pritrjuje, da se velika večina na spolno nadlegovanje ni odzvala. Tisti, ki so ga doživeli, so se »najpogosteje delali, kot da se ni zgodilo nič, nekaj se jih je odzvalo s šalo ali pa niso storili nič, ker so se počutili nemočne«, je dejala Suhovršnikova. Le deset odstotkov jih je storilca prosilo, naj opusti svoje ravnanje, ena sama oseba v raziskavi pa je spolno nadlegovanje prijavila vodstvu fakultete.” (Vir: Zaradi pasivnosti univerz se organizirajo študenti – Delo)
»Razočarane smo predvsem nad pomanjkanjem odziva s strani celotne akademske skupnosti. Spolno nadlegovanje na fakultetah ni nekaj, kar bi bilo od včeraj. O tem, da se dogaja, vemo vsi, šepeta se po hodnikih, starejše generacije delijo nasvete, katerih profesorjev se je bolje izogibati. In vendar akademska skupnost molči,« pravijo v Feministični rezistenci, ki je organizirala tudi anketo o prisotnosti spolnega nasilja v akademskem okolju. Vse kaže, da je spolno nadlegovanje na slovenskih fakultetah in univerzah vseprisotno in razpršeno, zato gre po njihovem mnenju za sistemski problem, ki potrebuje sistemske rešitve. V prihodnje pričakujejo izobraževanje brucev o njihovih pravicah v okviru tutorskega programa, izobraževanje osebja za pomoč žrtvam, možnost brezplačnega komisijskega opravljanja izpitov v času odprte prijave spolnega nadlegovanja ali trpinčenja, vpeljavo jasnih pravilnikov in prepoved podpisovanja dogovorov o nerazkrivanju informacij s strani prijaviteljev prekrškov.
Da je treba problematiko spolnega nadlegovanja v univerzitetnem okolju odločneje nasloviti, se strinja tudi Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Kot pravi, je odziv na prijavljeno spolno nadlegovanje pogosto medel, hkrati pa gre pri storilcih najpogosteje za ljudi, ki uživajo spoštovanje v akademskem krogu oziroma so celo moralne avtoritete.
Od ljubljanske univerze smo želeli dobiti podatke, koliko disciplinskih kršitev zaradi spolnega nadlegovanja so zaznali v zadnjih desetih letih, a so nam odgovorili le, da skupne evidence ne vodijo, ocenjujejo pa, da je bilo prijav malo. … (Vir: Brez naziva profesorja zaradi spolnega nadlegovanja študentk | Dnevnik)
»Ta okolja niso varna. O njih razmišljamo, kot da so, a v resnici niso. Akademsko okolje je eksistencialno ogrožajoče okolje. Nekdo, ki se odloči za nek študij, vidi v njem svojo življenjsko pot. Ko mu na to pot postavijo ovire – te so seveda ovire močnejšega –, se začne postavljati eksistencialno vprašanje. Akademsko okolje je po definiciji okolje institucije, v kateri so vloge izrazito hierarhične, v kateri je odvisnost izrazito poudarjena. Študentke in študenti točno vedo, kdo ima moč. Vedo, da izpite morajo opraviti. Cena, ki jo za to plačajo, pa je lahko različna.« Prof. dr. Dragan Petrovec, penolog, v Oni, ki izide 2. februarja (o spolnih zlorabah v varnih okoljih)
