Svetovna populacija ljudi naj bi do leta 2050 narasla s trenutne 7,2 milijarde na 10 milijard. Da bi takrat zagotovili prehrano za vse prebivalce, bi morali proizvesti 56 % več kalorij kot leta 2010, kar bi lahko dosegli, če bi spremenili 6,5 milijonov kvadratnih kilometrov (dvakratna površina Indije) gozdov in drugih ekosistemov v pridelovalne površine. Tovrstna sprememba ekosistemov bi vodila v globalni dvig temperature, ki bi imel katastrofalne posledice.
Skupina 37 znanstvenikov iz 16 držav je v sodelovanju z neprofitno organizacijo EAT forum januarja letos objavila znanstveni članek v priznani medicinski reviji The Lancet. Cilj triletne raziskave je bil zagotoviti trajnostno pridelavo hrane, s katero bi lahko leta 2050 nahranili 10 milijard ljudi. V študiji so definirali t.i. zdravo dieto in analizirali različne možnosti za zmanjšanje vplivov pridelave hrane na okolje. Hkrati so pripravili tudi predloge tehnoloških izboljšav in ukrepov za zmanjšanje odpadnih snovi ter zavržene hrane.
Nezdrave diete vodijo v debelost in s tem povezane kronične bolezni
Mnogo ljudi se prehranjuje z visokokalorično hrano slabe kakovosti, ki nima ustrezne hranilne vrednosti, kar prispeva k porastu debelosti in kroničnih bolezni. Število ljudi, obolelih za boleznimi, ki jih povezujemo z nezdravimi visokokaloričnimi dietami, narašča, saj ima danes že kar več kot 2,1 milijarde ljudi preveliko telesno težo.
Nezdrava prehrana je tako pogost vzrok bolezni, da predstavlja večje tveganje za zdravje, kot ga skupaj predstavljajo zloraba alkohola, drog in tobaka ter nezaščiteni spolni odnosi. Strokovnjaki predvidevajo, da bi prehod na zdravo dieto močno prispeval k zdravju ljudi, saj naj bi s tem preprečili od 10,8 do 11,6 milijonov smrti letno.
Na račun spremenjenih prehranjevalnih navad trpi tudi okolje
V zadnjih 50 letih se je bistveno spremenila globalna pridelava hrane, kar je prispevalo k zmanjšanju svetovne lakote, podaljšanju življenjske dobe, zmanjšanju smrtnosti otrok ter krčenju svetovne revščine. Po drugi strani pa so spremembe pri pridelave hrane in vzreji živine vodile tudi v spremembe prehranjevalnih navad, saj se je povečalo uživanje visokokalorične hrane, kar ni prispevalo le k povečanju deleža prekomerno težkih posameznikov in s tem povezanim povečanjem pojavnosti različnih kroničnih bolezni, temveč tudi k spremembi okolja.
Prehrambena industrija močno prispeva k spremembi okolja. Kmetijske površine zavzemajo približno 40 % kopnega in na račun kmetijstva lahko pripišemo kar 30 % toplogrednih plinov ter 70 % porabe sveže vode. Poleg tega je sprememba naravnih ekosistemov v obdelovalne površine in pašnike vodilni dejavnik, ki vodi mnoge vrste na rob izumrtja.
Danes predstavljamo ljudje skupaj z živino 96 % vseh sesalcev na planetu. Navkljub temu, da je vzreji živine namenjen večinski delež vseh kmetijskih površin, ljudje z mesom in mlečnimi izdelki v povprečju zaužijemo le 18 % vseh kalorij. Raziskovalci menijo, da bi pomemben korak k zaščiti okolja storili že z uživanjem perutnine namesto govedine, saj ima vzreja perutnine osemkrat manjši vpliv na okolje kot vzreja goveda.
Kakšna je trajnostna dieta?
Raziskovalci so sestavili zdravo dieto, ki naj bi bila vzdržna tudi z okoljskega vidika. V povprečju bi za odraslega človeka zagotovila 2,500 kalorij dnevno, pri čemer bi zaužili le 14 gramov rdečega mesa na dan, kar znaša približno en hamburger tedensko. Največji delež kalorij (35 %) naj bi vnesli s polnozrnatimi žiti, npr. rižem, pšenico, koruzo in s krompirjem ter manioko. Poleg tega naj bi uživali nenasičene maščobe, mleko, sir, oreščke in veliko sadja ter zelene zelenjave.
Strokovnjaki pri tem poudarjajo, da različni predeli sveta potrebujejo različne spremembe v prehrani. Evropejci in Severnoameričani v povprečju pojemo šestkratno priporočeno količino rdečega mesa, medtem ko prebivalci revnejših držav, npr. otroci v južni Aziji, zaužijejo le približno polovico priporočene količine rdečega mesa.
Potrošniki preveč hrane zavržemo
Letno zavržemo približno eno tretjino (1,3 milijarde ton) vse pridelane hrane. Za primerjavo, na letni ravni se v Evropi in Severni Ameriki zavrže 95-115 kilogramov hrane na prebivalca, medtem ko se v Podsaharski Afriki in južni ter jugovzhodni Aziji zavrže le 6-11 kilogramov hrane na prebivalca letno.
V državah v razvoju se največ hrane zavrže na račun finančnih in tehničnih omejitev pri žetvi pridelka ter zaradi neoptimalnih pogojev shranjevanja. Eden izmed takih primerov je cvetača, pridelana v južni Aziji. Zaradi neustreznih pogojev shranjevanja (pomanjkanje hladilnih naprav), se polovica pridelka zavrže še preden doseže potrošnika, medtem ko azijski potrošniki sami na splošno zavržejo le minimalne količine hrane.
Po drugi strani se v bolj razvitih državah največ hrane zavrže v kasnejših fazah, pri čemer igra zelo pomembno vlogo odnos potrošnika do hrane. V Evropi in Severni Ameriki ravno potrošniki zavržemo kar 39 % vse hrane.
Najpomembnejšo vlogo pri pridelavi zadostne količine hrane in hkratni zaščiti okolja igramo potrošniki sami. Ključ do zagotovitve zadostne količine hrane raziskovalci vidijo v optimizaciji in modernizaciji kmetijstva ter tudi v spremembi navad potrošnikov, ki naj bi uživali manj mesa in predvsem bolj učinkovito porabljali že pridelano hrano.
Literatura
- Willett W. in sod., 2019. Food in the anthropocene: the EAT-Lancet commission on healthy diets from sustainable food systems. The Lancet, S0140-6736(18)31788-4.
- World Resources Report, 2018. Creating a sustainable food future: A menu of solutions to feed nearly 10 billion people by 2050. Synthesis report, december 2018.
- Springmann M. in sod., 2018. Options for keeping the food system withing environmental limits. Nature, 562:519-525.
- Plumer B., 2018. Can we grow mode food on less land? We’ll have to, a new study finds. The New York Times (https://www.nytimes.com/2018/12/05/climate/agriculture-food-global-warming.html).
- Sengupta S., 2017. How much food do we waste? Probably more than you think. The New York Times (https://www.nytimes.com/2017/12/12/climate/food-waste-emissions.html)
