Ali ste prepričani, da na pravilen način uporabljate kremo za sončenje?

Koža, naš največji organ, je dnevno izpostavljena različnim okoljskim dejavnikom, med drugim tudi ultravijolični (UV) sončni svetlobi. Slednja povzroča poškodbe molekule DNK, ki lahko vodijo v razvoj genetskih mutacij, na podlagi katerih se razvije kožni rak. Pred poškodbami kože, ki jih povzroči sonce, se zaščitimo z nanosom krem za sončenje, vendar so študije pokazale, da mnogi uporabniki slednjih ne uporabljajo na pravilen način, pogosto se celo zatakne že pri nakupu ustrezne kreme za sončenje.

Ultravijolično svetlobo lahko razdelimo na 1) svetlobo UVA, ki obsega dolge valovne dolžine, 2) svetlobo UVB, ki obsega srednje valovne dolžine in 3) svetlobo UVC, ki obsega kratke valovne dolžine. Dnevno svetlobo sestavljajo predvsem žarki UVA (90-95 %) in UVB (5-10 %), medtem ko večino žarkov UVC absorbira ozonska plast. Žarki UVB povzročajo sončne opekline, medtem ko žarki UVA prodrejo globje v kožo in so povezani z nastankom gub, povešanjem kože ter z drugimi posledicami prezgodnjega staranja kože. Izpostavljenost žarkom UVA in UVB prispeva tudi k razvoju kožnega raka in zato je pri nakupu kreme za sončenje zelo pomembno, da slednja nudi zaščito pred obema vrstama žarkov.

Kaj pomeni kratica SPF?

Kratica SPF pomeni zaščitni faktor (angl. sun protection factor) in je merilo za količnik, ki pove koliko krema za sončenje zmanjša tveganje za poškodbe kože zaradi žarkov UVB. Če vaša nezaščitena koža pordeči po 10 minutah izpostavitve soncu, naj bi vas uporaba kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem 15 (SPF 15) varovala pred opeklinami 15-krat toliko časa, torej 150 minut. Faktor zaščite torej poda oceno, koliko časa potrebujejo žarki UVB, da se prebijejo skozi kremo za sončenje in povzročijo rdečico na koži.

Uporaba kreme za sončenje nas ne zaščiti popolnoma pred sevanjem UVB. Zaščitni faktor 15 zaščiti pred 93 % žarkov UVB, medtem ko zaščitni faktor 30 zaščiti pred 97 % in zaščitni faktor 50 zaščiti pred 98 % žarkov UVB. Nobena sončna krema ne zaščiti pred vsemi žarki UVB, poleg tega pa nobena krema za sončenje ne zagotavlja ustrezne zaščite, če je ne nanesemo vsaj enkrat na dve uri. Pojav rdečice na koži je reakcija kože na žarke UVB in ne pove nič o poškodbah, ki jih povzroča sevanje UVA.

Na kakšen način kreme za sončenje zaščitijo kožo pred poškodbami?

Kreme za sončenje vsebujejo kombinacijo sestavin, ki preprečujejo, da bi ultravijolična svetloba dosegla kožo. V grobem njihov način delovanja razdelimo na dve skupini: kreme za sončenje, katerih delovanje bazira na kemijski zaščiti (kemični ali organski UV-filter), saj sestavine absorbirajo svetlobo UV in preprečijo prodiranje žarkov UVB v kožo, ter kreme za sončenje, katerih delovanje bazira na fizikalni zaščiti (mineralni ali anorganski UV-filter), saj sestavine slednjih odbijajo sončne žarke. Številne kreme za sončenje vsebujejo sestavine, ki nudijo fizikalno in kemijsko zaščito.

Pri nakupu kreme za sončenje bodite pozorni, da izbrano zaščitno sredstvo nudi zaščito tako pred žarki UVB, kot tudi pred žarki UVA. Večina krem za sončenje vsebuje več različnih sestavin, ki zagotavljajo širokospektralno zaščito pred svetlobo UV. Pred žarki UVB ščitijo sestavine: derivati 4-aminobenzojske kisline (PABA), derivati salicilne kisline in/ali cinamati (npr. oktilmetoksicinamat, cinoksat), ki absorbirajo svetlobo UVB in preprečijo, da bi žarki UVB poškodovali kožo. Pred žarki UVA ščitijo benzofenoni (npr. avobenzoni, sulisobenzoni), titanijev dioksid in cinkov oksid.

Vpliv nanodelcev cinkovega oksida in titanijevega oksida, ki na koži naredita zaščitno plast, skozi katero sončni žarki ne morejo prehajati, so proučevali tudi slovenski raziskovalci s Fakultete za farmacijo in z Inštituta za biologijo celice Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani. V odmevni študiji so ugotovili, da je dolgotrajna uporaba krem za sončenje, ki vsebujejo visoke koncentracije nanodelcev cinkovega oksida in titanijevega oksida, lahko za celice kože tudi škodljiva. Pokazali so tudi, da so nanodelci cinkovega oksida bolj toksični za celice kože kot nanodelci titanijevega oksida. Tovrstne študije so zelo pomembne, saj opozarjajo na potrebo po analizi dolgoročnih učinkov sestavin krem za sončenje na človeka in vodijo v razvoj novih, bolj varnih krem za sončenje.

Velika verjetnost je, da nanašate premajhne količine kreme za sončenje

Najpogostejša napaka pri uporabi krem za sončenje je premajhen nanos. Na kvadratni centimeter kože naj bi nanesli 2 mg kreme za sončenje, kar pomeni, da bi za področje obraza, vratu in dekolteja porabili približno eno veliko žlico kreme za sončenje. Povedano drugače, povprečno velik človek naj bi za enkratni nanos kreme po celotnem telesu porabil približno 0,33 dcl oziroma en kozarček za žganje kreme za sončenje. Raziskave kažejo, da večina ljudi nanese le četrtino do polovico priporočene količine kreme za sončenje, posledično je dejanski zaščitni faktor bistveno nižji – v kolikor nanesete na telo le tretjino priporočene količine kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem 20, bo učinkovitost zaščite pred sončnimi žarki taka, kot če bi se namazali s kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem 4.

S kremo za sončenje bi se morali namazati vsaki dve uri

S kremo za sončenje bi se morali namazati 15–30 minut pred izpostavitvijo soncu, da sestavinam kreme za sončenje omogočimo, da se v tem času dobro vežejo na kožo. Nato bi morali kremo za sončenje ponovno nanesti vsaki dve uri, ne glede na zaščitni faktor, saj lahko znojenje, telesna aktivnost, izpostavitev vodi (npr. plavanje, špricanje z vodo), brisanje z brisačo ipd. kremo odstranijo. Poleg tega se tudi aktivne sestavine krem za sončenje (npr. oktilmetoksicinamat) začnejo pretvarjati v manj UV-absorptivne oblike takoj po izpostavitvi soncu in lahko le omejen čas zagotavljajo ustrezno zaščito pred sončnimi žarki.

Pred soncem se moramo še posebej dobro zaščititi v vodi. Žarki UV namreč lahko prodrejo do enega metra globoko v vodo, zato lahko pride do nastanka opeklin tudi med plavanjem. Dermatologi v tem primeru priporočajo uporabo vodoodpornih krem za sončenje, poleg tega pa je zelo pomembno, da slednje v tem primeru nanesemo vsakih 40 minut.

S kremo za sončenje bi se morali namazati tudi na oblačen dan

V oblačnem vremenu kar do 80 % ultravijoličnega sevanja doseže tla. Na moč žarkov UV vplivajo tudi geografski pogoji, kot so nadmorska višina, geografska širina in urbanizacija lokacije, na kateri se nahajamo. Sončni žarki se od delcev v atmosferi (prašni delci, kapljice vode) odbijajo, zato se z nadmorsko višino moč sončnih žarkov spreminja. Pri višji nadmorski višini je izpostavitev žarkom UV večja in s tem tudi večje tveganje za razvoj kožnega raka. Tveganje za razvoj slednjega je še posebej visoko pri osebah, ki živijo na nadmorski višini 1400 metrov in višje. Visoko tveganje za razvoj kožnega raka imajo tudi ljudje, ki živijo blizu ekvatorja, saj sončni žarki tam potujejo najbolj direktno proti Zemlji.

Sonca se je med 10. in 16. uro najbolje izogibati, saj je takrat sevanje UV najmočnejše. Če na soncu preživimo 15 minut ob 13. uri, prejmemo enako količino sončne energije, kot če bi na soncu preživeli ob 9. uri kar 60 minut. Za zdravo in nepoškodovano kožo dermatologi torej priporočajo ustrezno uporabo krem za sončenje, uporabo dodatne zaščite (pokrivala, lahka oblačila) in izogibanje soncu še posebej med 10. in 16. uro.

Literatura

• Young A. R. in sodelavci, 2018. Sub-optimal application of a high SPF sunscreen prevents epidermal DNA damage in vivo. Acta Demato-Venereologica, doi: 10.2340/00015555-2992.
• Amaro-Ortiz A. in sodelavci, 2014. Ultraviolet radiation, aging and the skin: prevention of damage by topical cAMP manipulation. Molecules, 19(5): 6202-6219.
• Petersen B. in sodelavci, 2012. Sunscreen use and failures – on site observations on a sun-holiday. Photochemical and Photobiological Sciences, 12:190-196.
• Kocbek P. in sodelavci, 2010. Toxicological aspects of long-term treatment of keratinocytes with ZnO and TiO2 nanoparticles. Small, 6(17):1908-1917.
• Diffey B. L., 2001. When should sunscreen be reapplied? Journal of the Americal Academy of Dermatology, 45(6): 882-885.
• MacGill M. in sodelavci, 2018. Which sunscreen should I use? Medical News Today.
• Liverpool L., 2018. You’re not applying sunscreen right, scientists warn. The Guardian.

-