Člani častnega razsodišča Slovenskega komunikološkega društva pojasnujejo zakaj so 17.2.2017 sooglasno izglasovali izključitev Karmen Erjavec iz društva (Dnevnik). Hvala za opravljeno delo in posredovanje obrazložitve v javnost!
Napake v znanstvenih člankih, na katere se nanašajo vprašanja novinarjev, niso le nenavadnosti ali način ščitenja identitete. Istim izjavam so bile v različnih člankih pripisane identitete tako, da so se skladale s cilji in rezultati raziskovanja. Tako je enaka izjava enkrat pripadala hrvaškemu novinarju, drugič srbskemu intelektualcu; druga izjava enkrat učitelju, drugič 17-letnemu dekletu. Gre za navedene izjave, ne njihove interpretacije. Tako to niso in ne morejo biti posledice »načina interpretiranja v komunikologiji«, ampak so to primeri ponarejanja podatkov in rezultatov raziskav.
Članek predstavlja tudi sume ponarejanja podatkov raziskav posebej ranljive skupine – deklic, rojenih iz posilstev med vojno v BiH. Tudi v primeru, da bi dr. Erjavčeva hranila posnetke in transkripte intervjujev z njimi, bi njihova predložitev različnim odborom terjala globok premislek o etičnih implikacijah razkritja osebnih zgodb tako ranljive skupine posameznic. Podobno velja za intervjuje z mladoletnimi o spremljanju in dojemanju pornografije.
V dokumentaciji so navedeni nedvoumni primeri ponarejanja podatkov (pripisovanje izjav in podatkov različnim virom ter izmišljevanje podatkov) in zavajanja pri sporočanju rezultatov (podvajanje raziskovalnih rezultatov). Čeprav tega ni mogoče trditi za vse primere, je pri nekaterih (npr. fabriciranje intervjujev z novinarji in uredniki medijev) jasno, da je šlo za zavestno ravnanje in ne malomarnost. Kot zapisano v članku, nekaterih drugih sumov ni mogoče potrditi ali ovreči in teh v odločanje nismo vključili. Kar pa je bilo potrjeno brez tega, je za nas izkazalo nespoštovanje dr. Erjavčeve do drugih članov društva, znanstvene skupnosti, javnosti in predvsem posameznikov, ki so bili vključeni v njene raziskave.
