Objavljamo sestavek, ki ga je Borut Jurčič Zlobec napisal kot odziv na članek v Kraškemu obzorniku, vendar mu je uredniški odbor zavrnil objavo.
Pozdravljeni,
opravičujem se, ker sem vam pozabila sporočiti, da vašega prispevka ne bomo objavili.
Hvala za razumevanje in lep pozdrav,
Magdalena Svetina Terčon,
v imenu uredniškega odbora
O številčnih kodah s prof. Marjanom Plazarjem v Koprivi
V Kraškemu obzorniku je oktobra 2016 izšla novička izpod peresa Olge Knez O številčnih kodah s prof. Marjanom Plazarjem v Koprivi (pdf). Med drugim piše, da je na začetku srečanja Marjan Plazar z udeleženci izvedel pridobitev sfere sreče za vse udeležence. To je bila ugodna pridobitev, ki jo bodo udeleženci srečanja uporabljali zase in v podporo znancem, svojcem in bližnjim sorodnikom za izboljšanje zdravstvenega počutja in razpoloženja, je povedala Knezova. Seveda ne izvemo niti, kakšna je ta sfera sreče, niti kako in s čim vpliva na naše boljše počutje.
V nadaljevanju izvemo, da je prof. Marjan Plazar na srečanju predstavil dela dr. Grigorija Petroviča Grabovoja in da je sfera sreče njegov izum. Moč sfere sreče da je sto tisoč bovisov, da je zdravilna voda iz francoskega romarskega središča Lurd ocenjena na milijon bovisov, medtem ko je zdravilnost vode z Mrzlega vrha nad vasjo Dolje pri Tolminu ocenjena na dva milijona bovisov. Zaman iščemo v članku, kaj so ti bovisi, ki naj bi merili zdravilnost. Bovis kot mero za zdravilnost so si izmislili v slabi znanosti.
Potem izvemo, da ima dr. Grabovoj v svojem repertoarju še druge reči, kot so številske kode, ki jih uporablja v zdravilne namene. Pravi, da ko uporabljamo določeno število (informacijo) za določeno zdravstveno težavo, to deluje ozdravljujoče, vrača telo ali del telesa v Normo (normalno oz. optimalno zdravstveno stanje). Olga Knez v prispevku zaključi, da so bili prisotni z vsebino zelo zadovoljni in da je organizator sklenil, da bodo tovrstna srečanja nadaljevali.
Članek izstopa iz preostale vsebine. Zdi se, da avtorica izkoristila prostor v tej reviji za promocijo zdravilca dr. Grabovoja. Ker letošnja februarska številka (2017) Kraškega obzornika prinaša obvestilo o urah skupnosti Bruna Groeninga, vse kaže, da bodo tovrstna obvestila postala del njegove uredniške politike.
Zdi se, da Olga Knez ni nič širše preverila o tem, kar je pisala. Najprej poglejmo, kdo je dr. Grigorij Petrovič Grabovoj? Knezova ga opisuje v članku kot izjemnega genija, govori o njegovem blestečem zagovoru doktorske disertacije in izumih.
Grigorij Petrovič Grabovoj je bil rojen 14. novembra 1963 v vasi Bogara v okrožju Šimkent v Kazahstanu. Je ruski doktor matematike, zdravilec in ustanovitelj sistema odrešitve in harmoničnega razvoja vseh živih bitij, kot pravi sam. Zase pravi, da je mesija, drugi prihod Jezusa Kristusa.
Ko sem pobrskal po preteklosti tega slovitega doktorja, sem takoj naletel na članek v reviji Misteriji, eni najbolj pogrošnih in pritlehnih revij na naših tleh. V junijski številki 2014 je Tatjana Svete v tej reviji predstavila dr. Grabovoja kot jasnovidnega doktorja matematike, ki obuja ljudi od mrtvih. Ja, prav ste prebrali, obuja ljudi od mrtvih. Poleg drugega piše o njegovih številskih kodah in zdravljenju z njimi in na koncu omenja, da je objavil knjigo Obujanje ljudi od mrtvih in večno življenje. Bojda so v knjigi dokumentirani resnični primeri, kako je dr. Grabovoj obudil ljudi od mrtvih. V knjigi opisuje tudi, kako in zakaj je to mogoče.
Na prvi pogled je nenavadno, da ta večkratni genij, kot ga opisujejo, ni našel mesta za svoja dognanja v resnih revijah. Očitno pa je pisanje v reviji Misteriji recenziral, če ne, bi revijo lahko tožil za obrekovanje.
Posebej pomenljiv je naslednji dogodek iz njegovega delovanja v Rusiji. To sem zasledil med drugim v dnevniku Komsomolska pravda izpod peresa novinarja Vladimirja Vorsobina. Članek je dosegljiv na spletnem naslovu http://www.kp.ru/daily/23583.3/44712/. Najprej omenimo dogodek ob tragediji v mestu Beslan v Severni Osetiji pred 13 leti. Prvega septembra 2004 so ruski specialci v mestu zavzeli šolo, kjer je skupina islamistov zadrževala talce, večinoma otroke. V tej akciji je bilo ubitih veliko otrok. Na spletni strani http://www.vocativ.com/world/russia/grigory-grabovoi/ Marc Bennetts citira Vladimirja Vorsobina, da je Grabovoj ponujal materam ubith otrok 1500 dolarjev za oživitev otroka. To je bilo na Grabovojevih spletnih straneh pozneje sicer zanikano, vendar je bil zaradi svoje dejavnosti zaprt in leta 2010 po dveh letih izpuščen.
Priče so potrdile, da se je Grabovoj v tistem času mudil v Beslanu in da je govoril z materami ubitih otrok. Ena od mater, Suzana Dudijeva, je na novinarski konferenci omenila, da verjame v čudeže in ve, da se bo to zgodilo, ker ji tako pravi njen materinski instinkt. Vir sicer ne govori o dokazu, da so matere v resnici izplačale Grabovoju denar.
Ne moremo mimo dokaza o njegovi dejavnosti, ki jo je razkril novinar Vladimir Vorsobin. Ta se je srečal z njim in ga poprosil za oživitev svojega umišljenega polbrata. Za to mu je izplačal 1000 evrov. Ta finančna transakcija je bila tudi zabeležena pri banki Sberbank, kot pravi britanski novinar Marc Bennetts, ki živi v Moskvi in piše v glavnem za Guardian, The Telegraph in Newsweek.
Po letu dni se je novinar Vorsobin srečal z Grabovojem in ga vprašal, ali njegov polbrat živi. Grabovoj mu je odgovoril, da je stvar urejena, da njegov polbrat živi v Sankt Peterburgu, vendar pa mu ne more povedati točno kje. Mislim, da ni potrebno posebej poudariti, da si je Grabovoj kupoval čas.
Na prvi pogled je nenavadno, da ljudje resno jemljejo Grabovoja. Vendar pa v po-sovjetski Rusiji to ni tako nenavadno, kot se zdi. Po propadu uradno ateistične Sovjetske zveze so stoletna verovanja, ki so 60 let tlela v ozadju, nenadoma z vso močjo izbruhnila na plano. V trenutku se je Rusija spremenila v deželo magije in misticizma.
Tudi pri nas je vedno več različnih zdravilskih ponudb na tržišču. Očitno je to tržna niša, ki prinaša dobiček. V vsaki reviji, ki se bori za naklado, je rubrika, ki ponuja razne čudežne zdravilske metode. Vse uporabljajo isto dikcijo, češ da znanost nima odgovora na vsa vprašanja (kar je sicer res, vendar ga tudi oni nimajo) in da poleg racionalnega sveta obstaja še iracionalni svet, mnogo bolj bogat, znotraj katerega ne moremo uporabljati znanstvenih metod, kot je testiranje ponovljivosti. Vsi se zavarujejo, češ da njihov svet deluje le, če verjameš vanj, če pa bi ga rad preizkusil, znanstveno potrdil, pa ne boš dobil odgovora.
Četudi bi obstajal tak svet, ga je po naravi stvari nemogoče ločiti od šarlatanstva, ker ne prvi ne drugi ne prenese znanstvenega preizkusa. Spet imamo le človekovo prepričanje, na katerega pa se ne moremo zanesti. Potem je tu še vsemogočni placebo, ki meša štrene. Iz tega kaosa je žal edini resnični izhod znanstvena metoda. Sicer pa je vse kar nas obkroža od mobilnega telefona pa do tabletke aspirina, produkt znanstvenih raziskav. Od kod tak strah pred znanostjo, če nam tako dobro služi?
Carl Sagan, ameriški astronom je nekoč napisal: “Nemogoče je prepričati vernika, saj njegova vera ni osnovana na dejstvih, ampak je osnovana na globoko zasidrani potrebi po verovanju.”
To seveda novodobni padarji pridno izkoriščajo in se drenjajo v zaenkrat še donosni tržni niši. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da sami tega, kar razglašajo, večinoma ne verjamejo. To je namenjeno naivnim in nevednim. Ne dajmo se, da bi nas prišteli mednje.
Borut Jurčič Zlobec
