Center znanosti v Ljubljani

Pred nekaj tedni je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo zasnovo projekta izgradnje novega Centra znanosti na območju Trnovega v Ljubljani. Dokument oziroma poziv so naslovili kot Povabilo k izkazu interesa za sodelovanje pri pripravi programskih izhodišč in izvajanju aktivnosti za ustanovitev javnega zavoda na področju promocije znanosti v povezavi z izobraževanjem, gospodarstvom in kulturo.

Glede na to, da trenutno zbirajo ideje, kakšne aktivnosti naj bi v takšnem Centru potekale in kako naj bi bil organiziran, je verjetno pravi trenutek, da tudi v okviru Kvarkadabre odpremo razpravo o tej temi. Morda kar v komentarjih pod to objavo.

Tule je primer novega Centra znanosti Kopernik, ki so ga odprli v Varšavi na Poljskem.

Kot zanimivost navajamo odlomek iz članka v reviji Outsider, kjer so septembra 2016 z arhitekturnega vidika obravnavali ideje za novo lokacijo Hiše eksperimentov ali Kako lahko Ljubljana postane sodobno središče znanosti in izobraževanja?

V Hiši eksperimentov že leta opozarjajo na hudo prostorsko stisko, ki pesti ljubljanski znanstveni center. Med našim obiskom nam je direktor Hiše eksperimentov Miha Kos zaupal, da so bili pred leti že čisto blizu začetku nove gradnje. Ob menjavi vlade pa so že izrisani načrti in predvidena lokacija v Trnovem padli v vodo. Kljub številnim obveznostim nam je skrbno in temeljito osvetlil celotno situacijo, izhodišča in cilje Hiše eksperimentov.

Izvedeli smo, da se povprečni srednje veliki znanstveni centri po svetu začnejo pri 5000 m² površine. Hiši eksperimentov v Ljubljani je namenjenega desetkrat manj prostora. S 500 m² površine se po velikosti uvršča med nano znanstvene centre, po kakovosti in inovativnosti programa pa med vrhunske evropske znanstvene ustanove. V Hiši eksperimentov so pred gradnjo iskali in našli navdih tudi sodelavci ene največjih in najsodobnejših evropskih znanstvenih ustanov – Kopernikovega znanstvenega centra v Varšavi. Njegovo izgradnjo, vredno 100 milijonov evrov, sta podprli država in Evropska skupnost. Letno ga obišče milijon ljudi. V Hiši eksperimentov morajo število domačih in tujih gostov zaradi prostorske stiske omejevati na 25.000–30.000 letno. Z večjim centrom bi se njihovo število povečalo za štirikrat.

Trenutna velikost zadošča le za enega od glavnih programov bodoče Hiše eksperimentov – začasne gostujoče razstave tujih znanstvenih centrov. Dodatnih 1.500 m² z višino 9 m potrebujejo za lastne stalne razstave edinstvenih eksperimentov. Za prostore, kot so kongresni center, pisarne, apartma za goste, knjižnica, zunanji amfiteater, laboratoriji in delavnice, pa potrebujejo še 3.000 m². Nujna je tudi možnost širjenja in dodajanja novih vsebin, ki v Hiši nenehno nastajajo. Znanstveni center je vzor za družbo, pravi Miha Kos, zato z ustvarjanjem lastnih eksperimentov ljudi spodbujajo k radovednosti in inovativnosti. S centrom, postavljenim v središče mesta ali od njega oddaljenim deset minut hoda, pa ljudem sporočajo, da je Ljubljana mesto znanosti in izobraževanja. Lokacije bodoče Hiše eksperimentov, ki jih predlagamo, so odziv na zapisano, nahajajo pa se v bližini mestnega središča, parka in vode. (Vir: Outsider)

Tule je nekaj odlomkov o trenutni zasnovi projekta iz dokumenta ministrstva. Verjetno gre za prvi osnutek, ki se ga bo nadgrajevalo. Pravijo, da bi bila z izgradnjo pridobljena nova infrastruktura, ki bi:

• predstavljala stičišče za izvedbo različnih programov s področja promocije znanosti v povezavi z gospodarstvom, izobraževanjem in kulturo;
• nudila možnost vzpostavitve programov tipa »izvedi sam« (interaktivni eksperimenti);
• ter omogočila prikaz različnih znanstvenih, gospodarskih in drugih dognanj in dosežkov;
• kot objekt predstavljala tehnično-tehnološko demonstracijo, ki bo omogočala preizkuse in prikaze novih tehnoloških rešitev oz. inovacij.

…

V osnutku vsebinske zasnove projekta »centra znanosti« je predvideno, da se vsa zgoraj navedena področja – znanost, izobraževanje, gospodarstvo in kultura, združujejo in sodelujejo preko štirih vsebinskih ravni oz. delov, ki bi »center znanosti« sestavljali, in sicer:

1. Izkustveni del, ki bi vseboval:

• interaktivne eksperimente tipa »naredi sam«,
• laboratorije in delavnice.

Izkustveni del bi prevzemal vlogo promocije znanosti, predvsem skozi spodbujanje radovednosti in ustvarjalnosti. Obsegal bi razstavni prostor z interaktivnimi eksperimenti tipa »naredi sam« (»splošni« eksperimenti, kot tudi eksperimenti, ki bi nastali v sodelovanju z obstoječimi inštituti, fakultetami,…). Ta del bi zajemal tudi laboratorije in delavnice, ki bi služili izvedbi določenih programov, poizkusov, ter tudi sami izdelavi eksperimentov. Hkrati bi laboratoriji lahko predstavljali tudi stičišče potencialnih poslovnih rešitev. Laboratoriji bi imeli tudi potencial, da se kasneje razvijejo v laboratorije prihodnosti, ki neposredno sodelujejo s podjetji in generirajo nove inovativne produkte.

Povezovanje med znanostjo in gospodarstvom, ter ostalimi področji je ena izmed glavnih nalog »centra znanosti«, zato je naslednji del:

2. Protokolarni del, ki bi vseboval:

• prikaz inovacij oz. inovativnih dosežkov gospodarstva;
• interaktivni prikaz inovacij oz. inovativnih dosežkov in dela javnih raziskovalnih, visokošolskih zavodov;
• prikaz dosežkov s področja prepleta znanosti in kulture.

V tem delu bi podjetja »razstavljala« oz. prikazovala svoje dosežke, s čimer bi na eni strani najdrznejšim oz. najinovativnejšim podjetjem nudili poligon za prikaz inovacij in njihovih rešitev (tudi skupnih, nastalih na osnovi sodelovanja s fakultetami in inštituti), na drugi strani pa bi ta del predstavljal prostor, kjer bi obiskovalcem, poslovnim partnerjem, državnikom, tujim delegacijam ipd. prikazali, kaj v Sloveniji znamo. Smiselno bi se tem vsebinam pridružili tudi raziskovalni in visokošolski zavodi, ter zavodi, ki delujejo na področju kulture (povezovanje znanosti in umetnosti).

Povezovanje znanosti in gospodarstva je ključno, saj pripomore k tesnejšemu sodelovanju v okviru skupnih projektov, večji odzivnosti znanstveno-raziskovalne sfere glede na potrebe, ki jih zaznava gospodarstvo, hkrati pa ustvarja možnosti za prenos razpoložljivega znanja (tudi na osnovi sprva neodvisnih raziskav) v inovacije in končne produkte na trgu.

Ker mora takšen center stremeti k »samovzdržnosti« oz. k temu, da kar največji del stroškov delovanja krije iz izvajanja lastne dejavnosti, je potrebno predvideti tudi: 

3. Tržni del, ki bi vseboval:

• znanstveno kavarno (science cafe), ki ima poleg funkcije kavarne tudi funkcijo organiziranja dogodkov, kot npr. pogovor z znanstveniki, okrogle mize ipd.;
• trgovino z inovativnimi izdelki, igračami in spominki;
• restavracijo, ki bi bila lahko povezana z vsebinami, ki se odvijajo v »centru znanosti«, hkrati pa bi nudila okolje, v katerem se dobro počuti tudi zunanji obiskovalec;

Glede na to, da je izobraževanje eden od pomembnih namenov takšnih centrov znanosti je predviden tudi:

4. Izobraževalni del, ki bi vseboval:

• predavalnice različnih velikosti;
• projekcijsko dvorano in / ali planetarij.

Predavalnice bi služile izvajanju vsebin »centra znanosti« (predavanja, dogodki, ipd.), pa tudi najemu le teh s strani zunanjih izvajalcev. Slednje velja tudi za projekcijsko dvorano in / ali planetarij, katere osnovni namen znotraj »centra znanosti« bi bilo izvajanje 3D (4+D) projekcij, laser showov, in drugih tematskih atrakcij ipd.

Pomembno vlogo bi igrale tudi zunanje površine, kjer bi se med drugim uredil znanstveni park (science park).

Tekom pripravljalne faze se bo projekt vzpostavitve in delovanja »centra znanosti« šele dokončno izoblikoval, pri čemer bo končna programska naloga plod dela končnih uporabnikov, tj. upravljavca – javnega zavoda. Programska naloga bo osnova za izdelavo nadaljnje investicijske dokumentacije, potrebne za sprejem odločitev o izvedbi investicije.

Pri pripravi in oblikovanju programske naloge bo potrebno upoštevati oz. slediti doseganju naslednjih predvidenih učinkov:

• »center znanosti« bo s svojim delovanjem pripomogel k promociji in popularizaciji znanosti, saj bo mladim omogočal preživljanje prostega časa v stiku z znanostjo in skušal približati ter vzpostaviti osnovno infrastrukturo za praktični preizkus njihovih zamisli, pri čemer bo tudi ozaveščal in informiral. Na ta način se bo izboljšala kakovost izobraževanja, okrepile se bodo raziskovalne dejavnosti in spodbujal prenos inovacij in znanja v gospodarsko sfero.
• »center znanosti« bo vzvod za širjenje inovacijske in tehniške kulture med prebivalstvom. S popularizacijo znanosti, tehnologij, inovacij se namreč pričakuje večje zanimanje mladih za študij tehnike in naravoslovja ter pozneje za raziskovalno delo na eni strani oz. za inovativno gospodarstvo na drugi strani. Obenem pa je to priložnost za izobraževanje v smislu vseživljenjskega učenja.
• »center znanosti« bo omogočal vključevanje podjetij v fazo razvoja produktov in storitev. Zagotavljal bo projektno skupno delo strokovnjakov in gospodarstvenikov pri razvoju novih tehnoloških, organizacijskih, oblikovalskih, trženjskih in drugih poslovnih rešitev. Namen je ta, da se inovativne zamisli preoblikujejo v nove proizvode in storitve. S tem se bo spodbudilo oblikovanje inovativnejšega in tehnološko naprednejšega gospodarstva, kar bo imelo za posledico odpiranje kakovostnejših delovnih mest za bolj izobraženo in usposobljeno delovno silo. S tem se bodo slovensko znanje in inovacije lažje uveljavile na širšem evropskem in svetovnem trgu. Najinovativnejše rešitve, ki bodo plod domačega razvoja in sodelovanja različnih področij (gospodarstvo, raziskovalna sfera) bodo predstavljene v protokolarnem delu »centra znanosti«.
• »center znanosti« bo predvidoma tudi demonstracijski objekt z nizko rabo energije, ki bo omogočal postavitev, prikaz in testiranje tehnologij in inovacij, ter s tem pomenil prve tržne reference nosilcem inovacij teh tehnologij, kot tudi boljši prenos znanja v prakso, prispeval bo k oblikovanju novih standardov, promoviral bo nove tehnologije in rešitve in s tem prispeval k ozaveščanju, informiranju ter k širjenju njihove uporabe.
• predstavitev sodobne vizualne umetnosti, umetnikov in avtorjev skozi transdisciplinarna povezovanja bo omogočalo poglobitev znanj in pridobitev dodatnih veščin, ter s tem prikaz določenih segmentov v popolnoma drugačni luči. Povezovanje kreativne umetnosti, znanstvenega ter tehnološkega raziskovalnega dela bo privedlo do izboljšanja kakovosti umetniških del in omogočanje širitev umetniškega polja na eni strani, ter prikaz znanstvenega dela, dosežkov, možnosti, ki jih znanost dopušča na kreativen način na drugi strani. Z vključitvijo kreativne umetnosti se bo omogočilo prikazati družbene izzive na način, ki bo spodbudil h kritični presoji in razmišljanju, ter s tem pripomogel k iskanju odgovorov na družbene izzive.

-