Po nedavnem zmagoslavju braniteljev slovenskega jezika, ko smo angleščini preprečili vdor v slovenske univerze, je tu že nov razlog za praznovanje. Danes namreč po osnovnih in srednjih šolah poteka najpomembnejše nacionalno tekmovanje iz slovenščine – tekmovanje za Cankarjevo priznanje, katerega naloga je vzgoja bodočih zaščitnikov našega lepega jezika. Na domači strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo so objavljena izhodišča za tekmovanje, ki so že sama po sebi zanimivo branje. Ob branju izhodišč nam npr. postane jasno, da se moti, kdor jamra, da otroci premalo berejo in slovenščine v šoli nasploh ne marajo. Pravim braniteljem slovenskega jezika je namreč jasno, da skrb za pehoto v sodobnem vojskovanju nima nobene vloge in da je veliko pomembnejša vzgoja elitnih enot in da je s tem potrebno začeti že v prvem razredu osnovne šole. Ali kot piše v »izhodiščih« (navajam skupaj z originalnimi poudarki):
»Zagotovo je treba ponoviti temeljno vodilo: Cankarjevo tekmovanje je bilo, je in bo oblika spodbujanja in razvijanja branja zahtevnih besedil; besedil, ki jih ne berejo kar vsi otroci v razredu in ne le za spontani bralni užitek, ampak zato, da bi dokazali višje razvite zmožnosti branja in pisanja.«
Priznam sicer, da sam sicer ne spadam med elito in da »izhodišč« za tekmovanje zaradi njihovega izbranega jezika morda nisem v celoti razumel (in se mi je morda le zdelo, da niso povsem v skladu s pravilnikom tekmovanja iz leta 2010, v katerem se med cilji tekmovanja omenja tudi nekakšno »popularizacijo slovenščine oz. spodbujanje branja leposlovja«), sem se pa ravno zato skoraj privoščljivo muzal tipkarskim napakam, ki so se prikradle v njihov zadnji odstavek. Dokler nisem dojel svoje naivnosti. »Izhodišča za Cankarjevo tekmovanje« seveda sploh niso namenjena temu, da jih kdo prebere do konca. Tako kot je tudi vseeno, če bo strokovno slovenščino na univerzah sploh kdo uporabljal. Saj namreč ni pomembno, da slovenščino beremo in uporabljamo, važno je, da imamo elitne enote, ki jo bodo znale braniti.
