Raziskovalka slovenskega rodu prof. dr. Mihaela Pavličev, ki deluje in živi v ZDA, na Univerzi v Cincinnatiju, je skupaj s soavtorjem v Journal of Experimental Zoology objavila članek o izvoru ženskega orgazma. Spodaj objavljamo njen poljudni povzetek dognanj.
Evolucija ženskega orgazma
Mihaela Pavličev
(Pavličev & Wagner, J Exp Zoology, 2016)
Ženski orgazem je ena tistih človeških značilnosti, katere obstoj je težko razložiti. Nima namreč očitne vloge v razmnoževanju, saj ženska zlahka zanosi tudi brez orgazma. Obratno je pri moških, kjer je evolucijska razlaga mnogo lažja, saj je moški orgazem potreben za prenos semena. Še več, ženski orgazem je presenetljivo redek med običajnim spolnim odnosom, sploh takšnim brez dodatne stimulacije klitorisa. Je celo precej bolj pogost med samozadovoljevanjem kot med samim spolnim odnosom. Čemu torej služi ženski orgazem?
Četudi vprašanje zveni moderno, si ga je zastavljal že Aristotel, a brez pravega odgovora. Dve tisočletji kasneje odgovor še vedno ni jasen. Moderni evolucijski biologi so sicer razvili kar nekaj zelo raznovrstnih hipotez, a nobene resnično prepričljive. Leta 2005 je na primer evolucijska biologinja in filozofinja Elizabeth Lloyd v svoji knjigi kritično ovrednotila 20 različnih hipotez o evoluciji ženskega orgazma (Lloyd, 2005), in večino od njih tudi zavrnila.
V ravnokar objavljenem delu (Pavličev & Wagner 2016) sva s kolegom Günterjem Wagnerjem, evolucijskim biologom z Univerze Yale, predstavila nov pogled na ženski orgazem. Predlagava, da je ženski orgazem “ostanek” živčno-endokrinega refleksa, ki je v naši evolucijski zgodovini služil sproženju ovulacije. Ta refleks je še vedno prisoten pri vrstah, ki ovulirajo le po kopulaciji. Ovulacija je sprostitev jajčeca iz jajčnika v reproduktivni trakt, in je pogoj za oploditev.
Pri človeku je, nasprotno, prisotna spontana periodična ovulacija. Spontana ovulacija je neodvisna od kopulacije, feromonov ali okolja (temperature ali fotoperiode), in je med živalskimi vrstami relativno redka. Pri človeku torej ni več reproducijske potrebe po živčno-endokrinem refleksu, oz. po najini hipotezi, njenem ostanku – ženskem orgazmu.
Refleksna ovulacija je verjetno evolucijsko starejša od spontane periodične ovulacije, in zagotavlja, da je jajčece na pravem mestu ob pravem času. To je pomembno predvsem pri vrstah kjer se partnerji redko srečajo, kar ima očitno evolucijsko prednost.
Hipotezo, da je ženski orgazem ostanek živčno-endokrinega refleksa, podpira kar nekaj opažanj. Neposredno po ženskem orgazmu na primer sledi hormonski višek, ki je pri drugih vrstah povezan s sprožitvijo ovulacije. Tovrstnega hormonskega viška ne zaznamo po spolnem odnosu brez orgazma. Drug dokaz v podporo hipoteze je anatomskega značaja in je še posebno zanimiv. Iz primerjave ženskih spolnih organov med različnimi vrstami sesalcev lahko razberemo njihovo evolucijo. Le ta pokaže, da je šele relativno nedavno tega prišlo do pomembnih sprememb v anatomiji. Primati imamo tako ženske spolne organe, pri katerih klitoris leži izven kopulacijskega kanala, oddaljen od vaginalnega ustja. V nasprotju z nami imajo vrste pri katerih je kopulacija potrebna za ovulacijo, kot so na primer mačke, kamele, kune, zajci, medvedi itd., klitoris znotraj kopulativnega kanala. Ta razlika v anatomiji pomeni, da človeški klitoris ni samodejno stimuliran med spolnim odnosom.
Orgazem naj bi tako izgubil svojo prvotno reprodukcijsko funkcijo. V evolucijski biologiji to ni redek pojav, saj se funkcije organov skozi evolucijo pogosto spreminjajo. Včasih se tudi popolnoma izgubijo, ali pa organi le pridobijo drugačne oz. dodatne funkcije. Velikokrat sedanje funkcije organov torej niso tiste, zaradi katerih so se organi prvotno razvili v evolucijski zgodovini. Povsem možno je tako tudi, da je ženski orgazem v naši vrsti pridobil nove funkcije. V najini raziskavi sva se osredotočila predvsem na mogoč izvor ženskega orgazma. Morda širše pomembno spoznanje tega dela je, da pri ljudeh ženski orgazem iz popolnoma naravnih razlogov ni samodejni del spolnega odnosa, ampak zahteva v večini primerov posebno pozornost. Funkcija je torej na nek način prepuščena kreativnosti ženske in njenemu partnerju.
Nekaj poročil in komentarjev v medijih:
- Scientists Ponder an Evolutionary Mystery: The Female Orgasm – The New York Times
- Mystery of the female orgasm may be solved | Society | The Guardian
- I’ll have what she’s having: delving in to the theories behind the female orgasm | Hannah Jane Parkinson | Opinion | The Guardian
- Where Does the Female Orgasm Come from? Scientists Think They Know – Scientific American
- People Can’t Stop Getting Off On the Science of the Female Orgasm | Motherboard
- Scientists claim they’ve finally figured out the mystery of the female orgasm – ScienceAlert
- Where does female orgasm come from? Scientists think they know
- Iz 24UR: Skrivnost orgazma
Zelo lep in zanimiv prispevek. Menim, da je vendarle orgazem pomemben zaradi potešitve spolne sle. Podobno, kot je doseganje sitosti zaključek občutka lakote. Kakšni fiziološki procesi se ob tem odvijajo, pa se med evolucijo gotovo spreminja. Poudarek članka bi torej postavil nekoliko drugače: en od procesov med doseganjem vrhunca se je pri človeku izgubil.
Hvala. To je zanimiva analogija. Podoben argument pravi, da je orgazem motivacija za spolni odnos (potesitev sle, kot potesite lakote). To ima smisel ko gre za energijo, in preneseno na sex bi to pomenilo verjetno reprodukcijo? A kar nekaj govori proti temu argumentu: orgazem je redek pri zenskah med odnosom, in precej bolj pogost ob samozadovoljevanju, torej brez reprodukcijske vloge. Se vec, ena studija za drugo kazejo da je pravzaprav brez vsakega vpliva na reprodukcijo- in tak vpliv bi bilo pricakovati, cetudi ima le motivacijsko vlogo, in vsej kontracepciji navkljub Tudi meni se zdi to uganka!